Genus Toothworth (Lathraea L.) in Slovenia

Abstract

Genus toothwort (Lathraea L.) in Slovenia We describe the occurence of both subspecies of common toothwort in Slovenia. The subspecies Lathraea squa-maria subsp. tatrica Hadač is much rarer than typical sub-species and was found on the Pokljuka plateau in the Julian Alps. Another three possible localities of this subspecies, found also in the Alpine phytogeographical region in Slove-nia, are dubious. We present the determination key fot both subspecies and their distribution maps.

Full text

FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3, 121–135, LJUBLJANA 2015
ROD LUSNEC LATHRAEA L. V SLOVENIJI
GENUS TOOTHWORTH LATHR AEA L. IN SLOVENIA
Vid LEBAN1, Janez Mihael KOCJAN2 & Brane ANDERLE3
IZVLEČEK
Rod lusnec (Lathraea L.) v Sloveniji
V prispevku obravnavamo pojavljanje obeh podvrst na-
vadnega lusneca v Sloveniji. Na veliko redkejšo podvrsto
Lathraea squamaria subsp. tatrica Hadač smo pri flori-
stičnem kartiranju v zadnjih letih naleteli na Pokljuki v Ju-
lijskih Alpah, verjetna, a ne povsem zanesljiva pa so še tri
nahajališča v alpskem fitogeografskem območju Slovenije.
Podajamo ključ za razlikovanje obeh podvrst in njuni areal-
ni karti.
Ključne besede: lusnec, Lathraea squamaria subsp.
tatrica, fitogeografija, Julijske Alpe, Triglavski narodni
park, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe.
ABSTRACT
Genus toothwort (Lathraea L.) in Slovenia
We describe the occurence of both subspecies of com-
mon toothwort in Slovenia. The subspecies Lathraea squa-
maria subsp. tatrica Hadač is much rarer than typical sub-
species and was found on the Pokljuka plateau in the Julian
Alps. Another three possible localities of this subspecies,
found also in the Alpine phytogeographical region in Slove-
nia, are dubious. We present the determination key fot both
subspecies and their distribution maps.
Key words: toothwort, Lathraea squamaria subsp. ta-
trica, phytogeography, Julian Alps, Triglav national park,
Karavanke Mountains, Kamnik Alps.
1 Kajuhova ulica 12, SI-4240 Radovljica, vidleban@gmail.com
2 Češnjice pri Zagradcu 50, SI-1303 Zagradec, jean_mischel@yahoo.com
3 Hraše 34, SI-4248 Lesce, brane.anderle@gmail.com

ROD LUSNEC (LATHRA EA L.) V SLOVENIJI
122 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 – 2015
Rod lusnecev (Lathraea L.) je majhen rod s 5 do 7 vr-
stami, ki ga uvrščamo v družino črnobinovk (Scrophu-
lariaceae), nekateri avtorji pa v družino pojalnikovk
(Orobanchaceae). Rod je razširjen v zmernem predelu
Evrope in Azije. Vsem vrstam je skupna odsotnost klo-
rofila in s tem odvisnost od rastlin, na katerih parazi-
tirajo. V Evropi poleg splošno razširjene vrste L. squa-
maria L. uspeva tudi do 50 cm visoka L. rhodopea Din-
gler, ki je endemična v Bolgariji in Trakiji v Grčiji ter L.
clandestina L. (syn.: Clandestina rectiflora Lam.), ki je
razširjena v atlantskem predelu v zahodni Evropi v
Belgiji, Franciji, severni Španiji ter Italiji (W 1972:
281). V Sloveniji uspeva le navadni lusnec L. squamaria
(ljudski imeni zanj sta tudi lušč in luš), ki pa je zasto-
pan z dvema podvrstama. Za montansko podvrsto
(ekološko raso) na smreki (subsp. tatrica) predlagamo
imeni smrekov ali tatrski navadni lusnec po vzoru av-
strijske literature (Fichten-Schuppenwurz, Tatra-Schu-
ppenwurz).
Navadni lusnec je zajedavska trajnica brez zelenih
listov. Belkasta korenika je vodoravna ali poševna, raz-
rasla, pokrita z belkastimi luskolisti. Koreninski sistem
je lahko globok celo do 1 m. Steblo je enostavno, mehko
mesnato ali sočno, debelo, svetlo do temno rožnate ali
belkaste barve, golo, bolj ali manj gosto pokrito s sko-
raj okroglimi luskolisti, pokončno ali včasih zaradi li-
stnega opada, izpod katerega poganja, kipeče, visoko
(5–)15–30(–40) cm. V marcu in aprilu rastlina razvije
enostransko mnogocvetno grozdasto socvetje iz ro-
žnatih ali belkastih, kimajočih, 14–16 mm dolgih, dvo-
spolnih, dvobočno somernih cvetov, ki izraščajo iz za-
listja luskolistov. Čaša iz zraslih čašnih listov je rožna-
to bela, žlezasto dlakava, zvonasta, venec je dvoustnat,
zgornja in spodnja ustna imata na robu kratke tope
zobce. Vrat je 1, gol ali dlakav, prašniki so 4, zrasli z
večnimi listi, plodnica je nadrasla, iz 2 plodnih listov.
Plod je 8–11 mm dolga ovalna glavica s številnimi
drobnimi črno rjavimi semeni. Proti koncu pomladi
rastlina porjavi in propade (A et al. 2004:
278, H 1975: 460, P 1899/II: 418, W-
 2007: 572). Obe podvrsti navadnega lusneca
(Lathraea squamaria subsp. squamaria in subsp. tatri-
ca) imata enako kromosomsko število (2n = 36; S
1974: 174). Navadni lusnec je vrsta z evropsko-zaho-
dnoazijsko oziroma evrazijsko (A et al.
2004: 278) razširjenostjo. Na severu sega njegov areal
do Irske, Škotske in južnega dela Skandinavije, na
vzhodu se izolirano pojavlja v porečju Volge v Kazanu,
meja glavnega dela areala pa se prek Ukrajine nadalju-
je na južni Balkan in Sicilijo vse do Španije in Francije.
Najdemo ga tudi na Krimu, Kavkazu, v Mali Aziji, Si-
riji, iranskem in afganistanskem pogorju in v Kašmirju
(S 2000: 474).
Ključ za razlikovanje podvrst navadnega lusneca
smo priredili po nekaterih avstrijskih in nemških do-
ločevalnih ključih (F et al. 2008: 770, S-
 1967, W 2005: 593):
1 Steblo golo (?); čaša dolga 9–12 mm, roglji na
koncu čašnih listov dolgi 3,5–4,5 mm; venec svetlo
umazano rožnate barve do belkast, zgornja venčna
ustna (ob koncu cvetenja) 5–5,5 mm široka, spodnja
ustna 4 mm široka, njeni zobci merijo 1–1,5 mm v širi-
no; vrat pestiča gol; zajeda listnate grme in drevesa
(posebno Corylus in Alnus) od kolinskega do submon-
tanskega pasu; cveti od marca do maja subsp. squama-
ria
1* Steblo dlakavo; čaša dolga 12–14 mm, roglji na
koncu čašnih listov dolgi 5–6 mm; venec močne rožna-
te barve, zgornja venčna ustna 8 mm široka, spodnja
ustna 6 mm široka, njeni zobci merijo 2–2,6 mm v ši-
rino; vrat pestiča v sredini raztreseno dlakav; zajeda
iglavce (le Picea abies?) v montanskem pasu; cveti od
maja do julija subsp. tatrica
1 UVOD
2 METODE
Floro smo popisovali po standardni srednjeevropski
floristični metodi (E  H 1965),
po kateri smo pripravili tudi obe arealni karti, fitoce-
nološki popis pa smo izdelali po srednjeevropski me-
todi (B-B 1964). Fitogeografsko delitev
Slovenije povzemamo po M. W (1969). Terenske
podatke o navadnem in tatrskem lusnecu smo vnesli v
bazo podatkov FloVegSi (T. S et al. 2003). No-
menklaturni vir za imena taksonov je Mala flora Slo-
venije (M et al. 2007). Doslej znano razširje-
nost obeh podvrst lusnecev povzemamo po Gradivu za
Atlas f lore Slovenije (J et al. 2001), podatkih iz
baze FloVegSi, Herbarijev LJU in LJS ter drugih pisnih
virov.

ROD LUSNEC (LATHRA EA L.) V SLOVENIJI
123
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 – 2015
3.1 Razširjenost tatrskega (smrekovega) lusneca
(Lathraea squamaria L. subsp. tatrica Hadač)
Tatrski lusnec je bil prvič opisan v dolini Siedmich
prameňov v vzhodnem delu Belianskih Tater na Slova-
škem (H  Š 1960: 92). Kot gostiteljska
rastlina je bila opredeljena smreka (Picea abies), ki je
do zdaj edina znana gostiteljica tatrskega lusneca. Ka-
sneje je bil najden še na enem nahajališču na Slova-
škem (A. 2014a). M (1997: 454) omenja
le prvo in piše, da takson najdemo v nadmorskih viši-
nah med 1130–1400 m. Opozarja na problematiko do-
ločitve primerkov, ki rastejo v smrekovih sestojih v
nižjih legah (500–1000 m).
V Nemčiji ga navajajo za Bavarsko (v kvadrantih
7046/3 in 4 ter 8326/3; A. 2014b). Tam naj bi uspe-
val v Alpah in v Bavarskem gozdu (na nadmorski viši-
ni 850 m), kjer je bil v Nemčiji 1986 tudi prvič najden
(W 2005: 593, S 1986: 182, W-
  H 1998).
V Avstriji ga poznajo v šestih zveznih deželah.
Znan je na Koroškem v kvadrantih 9247/1, 9248/3 in
9147/4 (H et al. 1992: 223). O pojavljanju na Štajer-
skem je pisal S (1967), ki ga je 1963 našel v
smrekovju nad Seebergsattel v Hochschwabgebiet na
nadmorski višini 1280–1300 m. V istem delu avtor po-
roča še o starejšem (1952) nahajališču v okolici Graza,
v smrekovju na severni strani Schöckel na okoli 1400
m nadmorske višine. Melzer (v M  B
1994: 139) dodaja, da je večkrat opazil na smreki zaje-
dajoče primerke, ki pa se v ničemer niso razlikovali od
tistih pod listavci, pri čemer pa manjkajo nadaljnje
raziskave in opažanja. F et al. (2008: 770) ga na-
vajajo še za Spodnjo Avstrijo in Severno Tirolsko,
A. (2007) za Hinternaßwald (nadmorska višina
900–1400 m), S (1973: 60, 1974: 174) pa tudi naha-
jališče v Zgornji Avstriji, pod Haidenalm ob poti na
Spering v Sengsengebirge (8115/3), kjer ga je 19. 5. 1972
nabral R. Steinwendtner. V Zgornji Avstriji je tatrski
lusnec na podlagi omenjene literaturne navedbe uvr-
ščen na Rdeči seznam kot vprašljiv in nepotrjen takson
(H et al. 2009: 237) s pojasnilom, da v deželi sicer
uspevajo primerki, ki nedvomno zajedajo smreko (na
primer na Bosrucku), a se morfološko ne ujemajo s
subsp. tatrica. V zvezni deželi Salzburg so tatrski lu-
snec našli v smrekovju ob gozdni cesti 14. 6. 2009 v
Tennengau v Postalmu na nadmorski višini 1170 m
(8346/4). Tamkajšnji primerki so zagotovo zajedali
smreko, vrat pestiča in steblo so bili goli, ostali morfo-
loški razlikovalni znaki pa po svojih vrednostih vmes
med podvrstama squamaria in tatrica (S et al.
2012: 100), zato so določitev proglasili za provizorično
in izrazili potrebo po nadaljnjih preučevanjih tega ta-
ksona.
V literaturi zasledimo tudi podatek o verjetnem
uspevanju tatrskega lusneca v dolini Jedlicy (powyżej
Kowar Górnych) v hribovju Krkonoši na jugozaho-
dnem delu Poljske (K 2008: 29), kjer so
bili najdeni primerki morfološko podobni subsp. tatri-
ca. Tatrski lusnec naj bi uspeval tudi v Ukrajini v re-
zervatu Tschornohora v Karpatih (H 2008: 23).
Na Češkem tatrski lusnec še ni bil zabeležen (D-
 et al. 2012), potrebna pa so nadaljnja natančna
taksonomska raziskovanja (možno je pojavljanje v Kr-
konoših; S 2000: 474). Tudi v sosednji Furlaniji-
-Julijski krajini v Italiji uspeva le tipska podvrsta nava-
dnega lusneca (P 2002: 281), ki je razmeroma
pogosta na območju med Tržičem in Trstom (P
2009: 340).
M (2011) razširjenost tatrskega lusneca
povzema po nekaterih flornih delih in ga omenja le za
Nemčijo, Poljsko (M 1995) in Slovaško (D
1989, 1992, M & H 1998).
3.2 Pojavljanje tipske podvrste navadnega lus-
neca v Sloveniji
Verjetno je prvo navedbo navadnega lusneca za obmo-
čje Slovenije objavil S (1772/I: 438), ki je poja-
vljanje vrste označil takole: »Habitat in sylvestribus,
umbrosis locis, circa Vipaccum, et in Carniolia inferi-
ore.« Tudi F (1844: 67) v drugem tiska-
nem delu o rastlinstvu Kranjske navaja za navadni lu-
snec nekaj nahajališč: Weißenſtein (Boštanj pri Grosu-
pljem), Salloch (Zalog), Auersberg (Turjak), Zirkniz
(Cerknica) in Gottſchee (Kočevje).
V svojih monografskih delih jo za južno Primor-
sko in Kras omenjata M (1896-97: 418) in
P (1899/II: 665), za Štajersko pa H (1911–
1914: 213). Slovenska literatura do sedaj ni ločevala
med obema podvrstama, zato imamo na voljo le podat-
ke o taksonu Lathraea squamaria s. lat. Vendar pa se da
iz opisov ekologije rastišč, nadmorske višine in obmo-
čja Slovenije, za katero se konkretne navedbe nanašajo,
navadno z precejšnjo gotovostjo sklepati, da gre skoraj
vedno za tipsko podvrsto navadnega lusneca. Le-ta je
pogosta do raztreseno razširjena po vsej Sloveniji
(W 2007: 572). M (1952: 217) pri taksonu
Lathraea squamaria piše, da se pojavlja raztreseno po
vsem ozemlju. J et al. (2001: 217) so objavili areal-
no karto, ki pokaže raztreseno razširjenost po vsej Slo-
3 R EZULTATI

ROD LUSNEC (LATHRA EA L.) V SLOVENIJI
124 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 – 2015
veniji, manjka pa v Istri, skrajnem severozahodu Slove-
nije v njenem visokogorskem območju ter Zgornjem
Posočju, redek je v Prekmurju in v Beli Krajini. Neo-
bjavljene podatke, ki smo jih v zadnjih letih zbrali pri
terenskem florističnem delu, ter pregled podatkov iz
herbarijev LJU in LJS, objavljamo na tem mestu.
9359/2 Slovenija: Štajerska, okolica Šentilja, pribl. 340
m nm. v. Det. B. Vreš, 3. 4. 1997 (avtorjev popis).
9455/2 Slovenija: Koroška, Tribej, ob Dravi pod
gramoznico, gozd, pribl. 350 m nm. v. Det. B. Vreš,
11. 4. 2004 (avtorjev popis).
9457/1 Slovenija: Štajerska, Pohorje, Planina na Pohor-
ju, pri kmetiji Dajnik, pribl. 770 m nm. v. Det. B.
Vreš, 17. 7. 1988 (avtorjev popis).
9551/4 Slovenija: Gorenjska, Karavanke, Podljubelj,
pribl. 750 m nm. v. Det. B. Anderle, 4. 5. 2003 (av-
torjev popis).
9552/3 Slovenija: Gorenjska, Karavanke, planina Il-
ovica pod Košuto, 1400–1500 m nm. v. Det. B. An-
derle, 18. 6. 2009 (avtorjev popis).
9650/1 Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinjska
Bela, Spodnja vas, pribl. 500 m nm. v. Det. B. An-
derle, 21. 4. 2002 (avtorjev popis).
9650/2 Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Bled, park-
ovna površina nad severovzhodno obalo Blejskega
jezera, pod živo mejo iz kaline, pribl. 490 m nm. v.
Det. V. Leban, 27. 4. 2013 (avtorjev popis).
9650/2 Slovenija: Gorenjska, Bled, Blejski grad, grajski
hrib nad jezerom, gozd, pribl. 540 m nm. v. Det. B.
Vreš & T. Čelik, 1. 4. 1998 (popis avtorjev).
9650/3 Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinjska
Bela, pribl. 500 m nm. v. Det. B. Anderle, 21. 4.
2002 (avtorjev popis).
9650/4 Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Lancovo,
Vošče, pribl. 500 m nm. v. Det. B. Anderle, 10. 5.
2002 (avtorjev popis). Lancovški hrbet nad Lan-
covim, ob poti na Pusti grad, pribl. 550 m nm. v.
Det. V. Leban, 30. 3. 2009 (avtorjev popis). Grab-
narica, gabrov gozd na pobočju pod Voščami,
500–550 m nm. v. Det. V. Leban, 12. 4. 2009 (avtor-
jev popis).
9651/1 Slovenija: Gorenjska, Hraše pri Radovljici,
pribl. 520 m nm. v. Leg. & det. B. Anderle, 20. 4.
1990 (avtorjev popis in herbarij).
9651/2 Slovenija: Gorenjska, Leše pri Tržiču, pribl. 470
m nm. v. Det. B. Anderle, 9. 4. 2011 (avtorjev popis).
9651/3 Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Globoko pri
Radovljici, pribl. 460 m nm. v. Det. B. Anderle & V.
Leban, 11. 4. 2010 (popis avtorjev).
9652/2 Slovenija: Gorenjska, Kamniško-Savinjske
Alpe, Spodnje Jezersko, Olipje, pribl. 800 m nm. v.
Det. B. Anderle, 15. 4. 2007 (avtorjev popis).
9652/4 Slovenija: Gorenjska, Preddvor, pribl. 480 m
nm. v. Det. B. Anderle, 2. 5. 2010 (avtorjev
popis).
9653/4 Slovenija: Gorenjska, Kamniško-Savinjske
Alpe, Kamniška Bistrica, Kopišča, pribl. 570 m
nm. v. Det. B. Anderle & V. Leban, 27. 4. 2011
(popis avtorjev). 300 m južno od Malega Predoslja,
pribl. 590 m nm. v. Det. V. Leban & B. Anderle, 27.
4. 2011 (popis avtorjev).
9749/4 Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, planina za
Črno goro, pribl. 1000 m nm. v. Det. B. Anderle,
12. 5. 2005 (avtorjev popis).
9750/1 Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Nomenj,
pribl. 500 m nm. v. Det. B. Anderle, 26. 4. 2002
(avtorjev popis).
9751/1 Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Njivica pri
Podnartu, pribl. 520 m nm. v. Det. B. Anderle, 5. 4.
2009 (avtorjev popis).
9751/2 Slovenija: Gorenjska, Ovsiše, Plaznica pri Pod-
nartu, pribl. 410 m nm. v. Det. B. Anderle & V.
Leban, 27. 4. 2010 (popis avtorjev).
9751/3 Slovenija: Gorenjska, Ševlje pri Dolenji vasi,
pribl. 400 m nm. v. Det. B. Anderle, 26. 4. 2004
(avtorjev popis).
9751/4 Slovenija: Gorenjska, Strmica pri Kranju, pribl.
500 m nm. v. Det. B. Anderle, 5. 4. 2009 (avtorjev
popis).
9752/1 Slovenija: Gorenjska, Kokra, Gorenje pri Kran-
ju, pribl. 400 m nm. v. Det. B. Anderle, 24. 4. 2010
(avtorjev popis).
9752/2 Slovenija: Gorenjska, Grad pri Cerkljah na
Gorenjskem, pribl. 500 m nm. v. Det. B. Anderle,
12. 4. 2009 (avtorjev popis).
9752/3 Slovenija: Gorenjska, Kranj, Šmarjetna gora,
pribl. 400 m nm. v. Det. B. Anderle, 3. 4. 2011 (av-
torjev popis).
9753/1 Slovenija: Gorenjska, Poženik, Apno, pribl. 400
m nm. v. Det. B. Anderle, 27. 4. 2004 (avtorjev
popis). Kamniško-Savinjske Alpe, Klemenčevo, ob
poti na Kamniški vrh, 698 m nm. v. Det. B. Vreš &
T. Čelik, 17. 4. 2011 (popis avtorjev).
9753/2 Slovenija: Gorenjska, Bistričica pri Kamniku,
pribl. 600 m nm. v. Det. B. Anderle, V. Leban, 9. 4.
2012 (popis avtorjev).
9753/3 Slovenija: Gorenjska, Cerkljanska Dobrava,
pribl. 370 m nm. v. Det. B. Anderle, 27. 4. 2004 (av-
torjev popis).
9753/4 Slovenija: Gorenjska, Vrhpolje pri Kamniku,
dolina reke Nevljice (Soteska), desno (južno)
pobočje, gozd, pribl. 400 m nm. v. Det. B. Vreš, 15.
6. 1999 (avtorjev popis). Tučna-Briše pri Kamniku,
pribl. 500 m nm. v. Det. B. Anderle, 1. 5. 2010 (av-
torjev popis).

ROD LUSNEC (LATHRA EA L.) V SLOVENIJI
125
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 – 2015
9754/1 Slovenija: Štajerska, Kamniško-Savinjske Alpe,
Tirosek, Drečnik, pribl. 750 m nm. v. Det. B. An-
derle, 25. 4. 2006 (avtorjev popis).
9754/3 Slovenija: Gorenjska, Zlato Polje-Kumerčev
mlin-Kavkež-Sidol v Tuhinjski dolini, pribl. 500 m
nm. v. Det. B. Anderle, 5. 5. 2008 (avtorjev popis).
9850/1 Slovenija: Gorenjska, Davča, Zgaga, pribl. 700
m nm. v. Det. B. Anderle & V. Leban, 17. 4. 2011
(popis avtorjev).
9850/3 Slovenija: Gorenjska, Kopačnica, Kopačnica pri
Hotavljah, pribl. 550 m nm. v. Det. B. Anderle & V.
Leban, 17. 4. 2011 (popis avtorjev).
9850/4 Slovenija: Gorenjska, Gorenja vas-Poljane,
Podgora, 470 m nm. v. Det. B. Anderle, J. M. Koc-
jan, V. Leban, 1. 4. 2012 (popis avtorjev).
9851/1 Slovenija: Gorenjska, Spodnja Luša, Luša pri
Škofji loki, pribl. 380 m nm. v. Det. B. Anderle, 18.
4. 2013 (avtorjev popis).
9851/2 Slovenija: Gorenjska, Praprotno, Soteskar pod
Lubnikom, pribl. 360 m nm. v. Det. B. Anderle, 18.
4. 2013 (avtorjev popis). Severno vznožje Lubnika,
Soteska, desni breg Selške Sore, mešan gozd, pribl.
360 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 6. 4. 2015 (avtorjev
popis). Severozahodno od vasi Moškrin, levi glav-
ni pritok Moškrinskega potoka, zakisan mešan
gozd, pribl. 380 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 6. 4.
2015 (avtorjev popis).
9851/3 Slovenija: Gorenjska, Hotovlja, Predmost pri
Gorenji vasi, pribl. 420 m nm. v. Det. B. Anderle,
15. 4. 2012 (avtorjev popis).
9851/4 Slovenija: Gorenjska, Zminec, Sopotniška
grapa, pribl. 360 m nm. v. Det. B. Anderle, 15. 4.
2012 (avtorjev popis).
9852/1 Slovenija: Gorenjska, Lipica pri Škofji Loki,
pribl. 350 m nm. v. Det. B. Anderle, 3. 5. 2004 (av-
torjev popis).
9852/3 Slovenija: Gorenjska, Polhograjsko hribovje,
dolina potoka Ločnica, med zaselkoma Farjevec in
Rus, pribl. 375 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 20. 4.
2013 (avtorjev popis). Severno od zasel ka Tehovnik,
pri mostu čez potok, pribl. 420 m nm. v. Det. J. M.
Kocjan, 20. 4. 2013 (avtorjev popis).
9852/4 Slovenija: Gorenjska, Verje pri Medvodah,
pribl. 350 m nm. v. Det. B. Anderle, 3. 4. 2011 (av-
torjev popis). Ljubljanska kotlina, med Črnučami
in Šentvidom pri Ljubljani, Dovjež, desni breg reke
Save, obsavski logi, pribl. 300 m nm. v. Det. J. M.
Kocjan, 20. 3. 2014 (avtorjev popis).
9853/1 Slovenija: Gorenjska, Gobavica pri Mengšu,
pribl. 320 m nm. v. Det. B. Anderle, 12. 4. 2004
(avtorjev popis).
9853/2 Slovenija: Gorenjska, Rova pri Radomljah,
pribl. 340 m nm. v. Det. B. Anderle, 20. 5. 2005
(avtorjev popis). Kolovec pri Kamniku, pribl. 400
m nm. v. Det. V. Leban & J. M. Kocjan, 6. 4. 2012
(popis avtorjev).
9853/3 Slovenija: Gorenjska, Trzin, Jablje, pribl. 300 m
nm. v. Det. B. Anderle, 25. 3. 2012 (avtorjev popis).
Spodnje Dobeno pod Rašico, pribl. 404 m nm. v.
Det. J. M. Kocjan, 20. 4. 2013 (avtorjev popis).
9855/3 Slovenija: Gorenjska, Križate pri Moravčah,
pribl. 435 m nm. v. Det. B. Anderle & B. Vreš, 4. 4.
2014 (popis avtorjev).
9950/2 Slovenija: Gorenjska, Ledinica pri Žireh, pribl.
500 m nm. v. Det. B. Anderle, 27. 4. 2005 (avtorjev
popis).
9951/1 Slovenija: Gorenjska, Lučine, Suhi dol, pribl.
650 m nm. v. Det. B. Anderle, 17. 4. 2006 (avtorjev
popis).
9951/3 Slovenija: Ljubljanska kotlina, Planina nad
Horjulom, Suhi dol, Krvina, pribl. 600 m nm. v.
Det. B. Anderle, 17. 4. 2006 (avtorjev popis).
9952/1 Slovenija: Gorenjska, Polhograjsko hribovje,
povirje potoka Ločnica, spodnji del potoka Setni-
ca, pribl. 499 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 20. 4.
2013 (avtorjev popis). Golo Brdo pri Medvodah,
Babnik, pribl. 420 m nm. v. Det. B. Anderle, 30. 3.
2014 (avtorjev popis).
9952/1 Slovenija: Notranjska, Polhograjsko hribovje,
okolica Polhovega Gradca, severno od vasi Dvor
pri Polhovem Gradcu, grapa, pribl. 400 m nm. v.
Det. J. M. Kocjan, 14. 2. 2014 (avtorjev popis).
Okolica Dobrove, južno od Stranske vasi, ob po-
toku Ostrožnik, mešan gozd, pribl. 320 m nm. v.
Det. J. M. Kocjan, 30. 3. 2015 (avtorjev popis).
9952/2 Slovenija: Gorenjska, Golo Brdo pri Medvodah,
Babnik, pribl. 380 m nm. v. Det. B. Anderle & V.
Leban, 1. 5. 2014 (popis avtorjev).
9953/4 Slovenija: Dolenjska, okolica Lavrice, ju-
govzhodno od vasi Orle, Selska gmajna, mešan
gozd, pribl. 320 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 21. 3.
2015 (avtorjev popis).
9954/3 Slovenija: Dolenjska, okolica Višnje gore, za-
hodno od vasi Malo Trebeljevo, desni pritok poto-
ka Besnica, severno od asfaltirane ceste, pribl. 470
m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 21. 3. 2014 (avtorjev
popis).
9955/3 Slovenija: Dolenjska, okolica Ivančne Gorice,
med vasjo Pusti Javor in zaselkom Petrovo selo,
pribl. 382 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 21. 4. 2013
(avtorjev popis).
9956/1 Slovenija: Dolenjska, Kum. Det. B. Vreš, 12. 4.
1988 (avtorjev popis).
0051/2 Slovenija: Notranjska, Ljubljansko barje, okoli-
ca Vrhnike, zahodno od Velike Ligojne, severno
od makadamske ceste, gozd, rob gozda in travnik,

ROD LUSNEC (LATHRA EA L.) V SLOVENIJI
126 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 – 2015
pribl. 300 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 5. 4. 2015
(avtorjev popis).
0053/4 Slovenija: Dolenjska, okolica Želimelj, južno od
zaselka Trnje, mešan gozd, pribl. 330 m nm. v. Det.
J. M. Kocjan, 22. 3. 2015 (avtorjev popis).
0054/1 Slovenija: Dolenjska, okolica Višnje Gore, do-
lina potoka Višnjica, zgornji tok, 420 m nm. v. Det.
J. M. Kocjan, 14. 4. 2012 (avtorjev popis). Južno od
Dolenje vasi pri Polici, dolina Velikega potoka,
pribl. 400 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 15. 3. 2014
(avtorjev popis).
0054/2 Slovenija: Dolenjska, okolica Ivančne Gorice,
dolina Stiškega potoka, južno od Kamnega vrha,
pribl. 448 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 13. 4. 2013
(avtorjev popis).
0056/4 Slovenija: Dolenjska, listnat gozd severovzhod-
no od Radne vasi, pribl. 400 m nm. v. Det. V. Leban
& J. M. Kocjan, 14. 4. 2013 (popis avtorjev).
0151/3 Slovenija: Notranjska, okolica Postojne, jugoza-
hodno od vasi Studeno, Studeniške ponikve, ob
majhnem potočku, mešan gozd, pribl. 540 m nm.
v. Det. J. M. Kocjan, 5. 4. 2015 (avtorjev popis).
0154/2 Slovenija: Dolenjska, Suha krajina, okolica
Krške vasi pri izviru Krke, južno od vasi Gradiček,
med izvirom Poltarica in jamo Poltarica, pribl. 279
m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 13. 4. 2013 (avtorjev
popis).
0156/2 Slovenija: Dolenjska, bukov gozd 300 m severo-
zahodno od Poljan pri Mirni peči, pribl. 350 m
nm. v. Det. V. Leban & J. M. Kocjan, 14. 4. 2013
(popis avtorjev).
0349/1 Slovenija: Primorska, Sežanski Kras, Sežana,
Orleška Draga, pribl. 280 m nm. v. Det. B. Vreš &
D. Trpin, 13. 4. 1994 (popis avtorjev).
0350/1 Slovenija: Primorska, Škocjan pri Divači, ob
poti 200 m pred ponorom Reke v Mohorč. jamo,
pribl. 350 m nm. v. Det. B. Vreš, 10. 4. 2001 (avtor-
jev popis).
0548/2 Slovenija: Primorska, Istra, okolica vasi Gra-
din, jugovzhodno od vasi Hrvoji, vzhodno od
delno obnovljenega mlina, pribl. 350 m nm. v. Det.
J. M. Kocjan, 7. 4. 2013 (avtorjev popis).
0548/4 Slovenija: Primorska, Istra, okolica vasi Gra-
din, jugovzhodno od vasi Hrvoji, južno od delno
obnovljenega mlina, pribl. 330 m nm. v. Det. J. M.
Kocjan, 6. 4. 2014 (avtorjev popis).
Specimina visa:
9260/4 Slovenija: Štajerska, Robičevi gozdovi, Trate,
pribl. 250 m n. m. Leg. A. Seliškar, D. Trpin, B.
Vreš & D. Ernet, det. A. Seliškar, D. Trpin & B.
Vreš, 23. 3. 1995. LJS 01263
9459/2 Slovenija: zahodne Slovenske gorice, Za Kalva-
rijo, ob poti, 300 m n. m. Leg. & det. L. Godicl, 21.
3. 1972 (diplomski herbarij). LJU 10032636
9550/4 Na Koroški Beli. Leg. & det. V. Plemel, 15. 4.
1858 (herbarium Plemelianum) LJU 10032638
9563/4 Slovenija: jugovzhodne Slovenske gorice, v
gozdu ob bukvi za kmetijo Lokman v Vodrancih S
od Središča ob Dravi, 220 m n. m. Leg. & det. M.
Govedič, 15. 4. 1995 (študentski herbarij). LJU
10032624
9565/1 Slovenija: Prekmurje, Lendava, Murska šuma,
nižinski poplavni gozd (dobovo-gabrov), 160 m n.
m. Leg. & det. B. Frajman, 5. 4. 2003. LJU 10032617
9656/1 Slovenija: Skorno pri Šoštanju, med leskovim
grmičevjem na robu gozda, 360 m n. m. Leg. & det.
D. Naglič, 18. 3. 1977 (diplomski herbarij). LJU
10032635
9656/2 Slovenija: Paka pri Velenju, pod leskovim
grmičevjem, 400 m n. m. Leg. & det. D. Naglič, 23.
4. 1973 (diplomski herbarij) LJU 10032634
9659/4 Slovenija: Poljčane, Hrastje, gozdni obronek ob
potoku, vlažno, verjetno zajeda Picea abies, 300 m
n. m. Leg. & det A. Vrezec, 5. 5. 1996 (študentski
herbarij) LJU 10032620
9850/3 Slovenija: Labinje. Leg. & det. G. Seljak, 11. 4.
1971. LJU 10032621
9853/2 Slovenija: Gorenjska, Rova nad Domžalami,
vlažen travnik med grmovjem, ± 350 m n. m. Leg.
& det. T. Wraber, 10. 4. 1955 (herbarij Wraber).
LJU 10032637
9853/3 Slovenija: W skalnato, s črnim gabrom poraslo
pobočje prvega hriba E nad Povodenjcem. Leg. &
det. F. Šuštar, 15. 4. 1952 (diplomski herbarij). LJU
10032633
9853/4 Slovenija: v iglastem gozdu na severnem
pobočju Krumperka, karbonatna podlaga, 340 m
nm. v. Leg & det. J. Kmecl, 1. 4. 1990 (študentski
herbarij). LJU 10032619
9857/4 Slovenija: dolina Gračnice, pri Vodiškem. Na
vlažnem kraju, med grmovjem, dolomit, cca. 400
m n. m. Leg. & det. T. Knez, 5. 5. 1973 (diplomski
herbarij). LJU 10032622
9952/2 Carniolia. Parasitica ad radices arborum fron-
dosarum in ambulacris Tivoli dictis in urbe Lju-
bljana. Leg. & det. F. Dolšak, 20. 4. 1922 (herbarij
F. Dolšak). LJU 10032626
0052/2 Carniolia. Parasitica ad radices Coryli in monte
Sv. Ana supra Podpeč (ditio Labacensis); s. calc.,
450 m s. m. Leg. & det. F. Dolšak, 20. 4. 1929 (her-
barij F. Dolšak). LJU 10032627
0052/3 Slovenija: Notranjska, Krimsko hribovje, južni
del vasi Goričica pod Krimom (Gorenje), pred hišo
št. 3, v listnem gozdu, ob Carpinus betulus, kar-
bonatna podlaga, 300 m n. m. Leg. & det. U. Mazi,

ROD LUSNEC (LATHRA EA L.) V SLOVENIJI
127
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 – 2015
17. 4. 1995, foto U. Mazi, 21. 4. 1995 (študentski
herbarij). LJU 10032618
0053/1? Slovenija: Pijava Gorica, listnat gozd /zajedal-
ka/. Leg. & det. M. Zalokar, 1. 4. 1935. LJU 10032628
0053/2 Slovenija: Škofljica, med grmovjem ob cesti v
vasi Lisičje, karbonatna podlaga (dolomit), 350 m
n. m. Leg. & det. D. Simonič, 19. 4. 1997 (diplomski
herbarij). LJU 10032625
0056/4 Slovenija: Dolenjska, zahodno od naselja Mok-
ronog, 700 m jugovzhodno od vasi Glinek, svetel
bukov gozd in gozdni rob. Leg. & det. M. Pavlin,
27. 3. 2004 (diplomski herbarij). LJU 10137005
0057/2 Slovenija: Loke v dolini Impoljskega potoka
pod vasjo Dolnje Orle; v gozdu (Alnetum glutino-
sae), 250 m n. m. Leg. & det. M. Kačičnik, 25. 3.
1989 (diplomski herbarij). LJU 10032623
0058/1 Slovenija: Posavje, Krško, Veliki Trn, ob cesti
300 m od Planine pri Raki proti Smrečicam, gozd,
gozdni rob, 340 m n. m. Leg. & det. M. Peterlin, 28.
3. 2004 (diplomski herbarij). LJU 10135561
0258/1? Kranjsko, Dolenjska, biva na koreninah bukev
v Gorjancih. Leg. & det. R. Justin, 1893 (herbarij R.
Justin). LJU 10032631
0351/3 Kranjsko – Notranjska, biva na koreninah
grmov pod Premom v Reški dolini. Leg. & det. R.
Justin, 15. 4. 1920 (herbarij R. Justin) LJU 10032630
0450/1 Carniolia, in dumetis prope pagum Britof ad
ripam fluvii Reka, solo calcareo, 350 m s. m. Leg.
& det. R. Justin, IV. (zbirka Flora exsiccata Carni-
olica, No. 541). LJU 10032629
0450/1 Kranjsko, Notranjska, biva kot zajedalka na
raznem drevju na desnem bregu Reke pod Brito-
fom. Leg. & det. R. Justin, 1890 (herbarij R. Justin).
LJU 10032632
Slika 1: Razširjenost navadnega lusneca (Lathraea squamaria s. lat.) v Sloveniji. Vsi prikazani podatki najverjetneje pripadajo
podvrsti Lathraea squamaria subsp. squamaria.
Figure 1: Distribution of common toothwort (Lathraea squamaria s. lat.) in Slovenia. All data presented are almost certainly
related to the subspecies Lathraea squamaria subsp. squamaria.

ROD LUSNEC (LATHRA EA L.) V SLOVENIJI
128 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 – 2015
Tipska podvrsta navadnega lusneca je razširjena v
kolinskem in montanskem pasu. Uspeva na bazičnih,
največkrat karbonatnih, svežih do vlažnih, globokih,
humoznih, s hranili bogatih tleh (sliki 3 in 4). Je značil-
nica razreda Querco-Fagetea, uspeva pa predvsem v
združbah zveze Alno-Ulmion (=Alnion incanae) in v
vlažnih združbah reda Fagetalia ali zveze Berberidion
(A et al. 2004: 278, O 2001:
862). Najdemo ga na »aceretalnih« senčnih do polsenč-
nih rastiščih, kjer pogosto raste z drugimi geofiti, v
vlažnih mešanih ali listnatih gozdnih sestojih, v buko-
vih (Anemono trifoliae-Fagetum, Vicio oroboidi-Fage-
tum) jelovo-bukovih (Omphalodo-Fagetum) in mezo-
filnih belogabrovih gozdovih (Asperulo-Carpinetum
betuli, Carici albae-Carpinetum betuli, Asaro-Carpine-
tum betuli, Ornithogallo pyrenaici-Carpinetum ostrye-
tosum carpinifoliae) v ozkih dolinah in soteskah. Po-
gost je tudi v leskovjih, obrečnih gozdovih oz. logih
jelš in vrb (Lamio orvalae-Alnetum incanae, Lamio or-
valae-Salicetum eleagni, Alnetum incanae var. geogr.
Anemone trifolia in var. geogr. Scopolia carniolica) in
gozdovih plemenitih listavcev (Seslerio autumnalis-
-Ostryetum var. geogr. Anemone trifolia tilietosum pla-
typhylli, Dryopterido affini-Aceretum, Ornithogalo
pyrenaici-Fraxinetum excelsioris, Hacquetio-Fraxine-
tum excelsioris, Veratro nigri-Fraxinetum excelsioris,
Saxifrago petraeae-Tilietum platyphylli, Paeonio offici-
nalis-Tilietum platyphylli, Corydalido cavae-Aceretum
pseudoplatani), najdemo pa ga tudi v starih sadovnja-
kih z visokodebelnimi jablanami, vrtovih, parkih in
celo v vinogradih, kjer največkrat zajeda črno jelšo,
lesko, beli gaber in bukev, redkeje pa tudi sivo jelšo,
črni in beli topol, vrbe, brezo, pravi kostanj, lipo, črem-
so, jablano, hruško, hrast, jesen, brest, bršljan, češmin,
šipek, navadni oreh, sleč, vinsko trto, smreko (!) in ja-
ponski dresnik (D 1949: 107–108, H
1975: 459, H 1912: 213, Č 2002, 2006, Č
& D 2006, D 1999, 2004a, 2004b,
2006, 2007a, 2007b, 2010, D  P
2004, D & R 2013, K 2005,
K  S 2005, M 1995, M 
B 1994: 139, O, ibid., S 
D 2013, Z 1996, Z, Ž
 S 2000).
Na arealni karti (slika 1) smo upoštevali starejše
navedbe o pojavljanju vrste Lathraea squamaria v Slo-
veniji, ki so zajete v Gradivu za Atlas flore Slovenije
(J et al. 2001: 217) ter jih dopolnili z navedbami
F (1844: 67) in nekaterimi novejšimi že
objavljenimi nahajališči (A 2006: 23, 2008: 39,
2010: 107, 2013: 125, B 2006: 151, Č 2002: 103,
2006: 113, Č & D 2006: 190, D-
 2004a: 78, 2004b: 83 in 90, 2005: 49, 2006: 69,
2007a: 66, 136, 158, 206, 221 in 254, 2007b: 93, 106, 112,
120, 127 in 130, 2010: 47, 63 in 70, D  B-
 2007: 132, D  P 2004: 46,
D & R 2013: 74 in 88, D,
S  V 2011: 61, J 2013: 61, K 2005:
82, K  S 2005: 354, M : , S-
 2004: 36, S, V  F 2012: 158,
S  D 2013: 41, Š 1998: 58, T -
 2012: 59, Z   1996: 204, Z 2013).
Podatkov o nahajališčih je gotovo še precej več, vendar
pa botaniki zaradi pogostosti navadnega lusneca svo-
jih najdb skoraj nikoli ne objavljajo posamično; največ
podatkov najdemo v fitocenoloških popisih. Arealno
karto smo precej dopolnili tudi z lastnimi neobjavlje-
nimi terenskimi opažanji, ki pa so koncentrirana pred-
vsem na severozahodni del države. Predpostavljamo
lahko, da je vrsta podobno pogosta tudi v preostalih
delih Slovenije. Vrsto je drugi avtor članka (J. M. K.)
odkril tudi na dveh nahajališčih v Istri, od koder je bil
doslej znan le en podatek (slika 1).
3.3 Pojavljanje tatrskega (smrekovega) navad-
nega lusneca v Sloveniji
Na tatrski (ali smrekov) navadni lusnec smo postali
pozorni šele, ko smo ga našli na robu večje vrtače na
Pokljuki v Julijskih Alpah (9649/3, 1450 m) (sliki 5 in
6). Lusnec smo nabrali in na svežem materialu opravili
potrebne meritve (vrat pestiča, širina zgornje in spo-
dnje večne ustne), ki so po vrednostih ustrezale morfo-
loškim razlikovalnim znakom v F et al. (2008:
770). Na najdbo je prvi avtor članka (V. L.) opozoril
tretjega avtorja (B. A.), ki je na omenjeno podvrsto naj-
verjetneje naletel že leta 2010 pri popisovanju flore na
Košuti v Karavankah (9552/4). Primerke je določil le
do stopnje vrste, materiala pa ni herbariziral. Vendar
pa lahko iz nadmorske višine nahajališča (1500 m) in
opisa rastišča s pridržkom domnevamo, da gre tudi v
tem primeru za podvrsto tatrica (določitev je le provi-
zorična). Podobno lahko sklepamo tudi za podatek z
jame Jespe na Menini planini (Kamniško-Savinjske
Alpe, 9754/2), od koder ni herbarijskega materiala
(V, in litt.). V letu 2014 je tretji avtor (B. A.) na
omenjeni takson naletel še drugič, in sicer pri planini
Dol na Veliki planini v Kamniško-Savinjskih Alpah
(9654/3; 1300 m). Lusnec je tam že skoraj odcvetel,
vendar smo z nabranega materiala lahko pridobili
zgornjo ustno venca, ki je po širini ustrezala podvrsti
tatrica. Ostalih meritev morfoloških znakov na mate-
rialu z Velike planine nismo uspeli opraviti, zato tudi
to določitev štejemo le kot provizorično. Opravili smo
revizijo herbarijskega materiala v LJU in LJS (V, in

ROD LUSNEC (LATHRA EA L.) V SLOVENIJI
129
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 – 2015
litt.), kjer pa so bile morfološke meritve na posušenih
primerkih skoraj nemogoče. Na podlagi podatkov o
rastišču na herbarijskih etiketah smo kot edini prime-
rek, ki bi lahko pripadal podvrsti tatrica, izločili eno
herbarijsko polo v LJU, ki pa je vsebovala primerke,
nabrane v nižini in z golim vratom pestiča, zaradi
česar se nam zdi bolj verjetna uvrstitev v podvrsto
squamaria. Seznam nahajališč tatrskega lusneca tako
obsega eno zanesljivo in z meritvami potrjeno ter tri
verjetna nahajališča v altimontanskem pasu (1300–
1500 m), vsa pa ležijo v alpskem fitogeografskem ob-
močju (slika 2):
9649/3 Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Pokljuka,
Rudno polje, Jeromove jame, na severnem robu
večje vrtače, kjer so nekoč kopali železovo rudo,
pribl. 1450 m n. m., smrekov gozd. Leg. & det. V.
Leban & J. M. Kocjan, 16. 6. 2013 (floristični popis
in fotografski posnetki avtorjev, herbarij V. Leba-
na).
9654/3 Slovenija: Gorenjska, Kamniško-Savinjske
Alpe, Velika planina, ob cesti proti planini Dol,
pribl. 1300 m n. m., v smrekovem sestoju. Leg. &
det. B. Anderle, 25. 5. 2014, conf. V. Leban, 30. 5.
2014 (floristični popis avtorja, herbarij V. Lebana).
Provizorična določitev!
9552/4 Slovenija: Gorenjska, Karavanke, Košuta, plan-
ina Spodnja dolga njiva, pribl. 1500 m nm. v. Det.
B. Anderle, 26. 5. 2010 (avtorjev popis). Provizo-
rična določitev!
9754/2 Slovenija: Gorenjska, Menina planina, jama
Jespa, smrekov gozd, 1415 m nm. v. Det. B. Vreš &
B. Drovenik, 19. 5. 2003 (popis avtorjev). Provizo-
rična določitev!
Na Pokljuki smo 16. 6. 2013 našteli 16 cvetočih ra-
stlin tatrskega lusneca, ki je uspeval v smrekovju na
nadmorski višini 1450 m. V provizoričnem fitocenolo-
škem popisu, ki je prilagojen prisotnosti tatrskega lu-
sneca in obsega približno 100 m2 veliko ploskev s 30°
naklonom in JJV ekspozicijo, smo določili naslednje
vrste (in njihovo pokrovnost): drevesna plast: Picea
abies 5 (15–20 m, krošnje zastirajo približno 85 % plo-
skve); grmovna plast: Sorbus aucuparia subsp. aucupa-
Slika 2: Razširjenost tatrskega (smrekovega) lusneca v Sloveniji
Figure 2: Distribution of spruce toothwort (Lathraea squamaria subsp. tatrica) in Slovenia

ROD LUSNEC (LATHRA EA L.) V SLOVENIJI
130 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 – 2015
ria 1 (100 cm), Rubus idaeus + (50 cm), Daphne meze-
reum r (30 cm), Sambucus nigra + (15 cm); zeliščna
plast: Oxalis acetosella 4, Anemone nemorosa 3, Viola
biflora 2, Cardamine enneaphyllos 2, Cardamine trifolia
1, Adenostyles glabra 1, Veratrum album 1, Paris qua-
drifolia 1, Lathraea squamaria subsp. tatrica +, Athyri-
um filix-femina +, Dryopteris carthusiana +, Dryopteris
filix-mas +, Saxifraga cuneifolia +, Hieracium cf. muro-
rum +, Helleborus niger +, Aconitum sp. +, Adoxa mo-
schatellina +, Polygonatum verticillatum +, Saxifraga
rotundifolia +, Vaccinium myrtillus +, Luzula sp. +,
Gentiana asclepiadea r, Mycelis muralis r, Ranunculus
lanuginosus r, Gymnocarpium dryopteris r, Urtica dioi-
ca r. Tudi na drugih treh nahajališčih je tatrski lusnec
uspeval v smrekovih sestojih.
Literaturnih navedb o tatrskem lusnecu v Sloveniji
nismo zasledili. Mala Flora Slovenije v opisu pri vrsti
Lathraea squamaria sicer navaja, da »Zajeda razne
grme in drevesa, predvsem jelše, lesko in bukev, a tudi
(v montanskem pasu) smreko.«, a pri tem glede zadnje
trditve ni jasno, če gre za avtorjevo terensko opažanje
ali le za navajanje iz tuje literature (W 1999: 496,
2007: 572). Podobno navedbo najdemo tudi v drugi iz-
daji Male f lore (W  1984: 447) ter pregledni mo-
nografiji o gozdovih plemenitih listavcev (»uspeva v
logih, podgorskih bukovih gozdovih in združbah ple-
menitih listavcev, ponekod pa tudi v zgornjegorskih
smrekovih gozdovih«; D et al. 2013: 21),
medtem ko starejši določevalni ključi smreke ne ome-
njajo kot gostiteljice (M 1969: 294, P
1941: 103, 1951: 244). P (1904: 273), ki lusnec ali
lušč v Flori exsiccati carniolici obravnava pod številko
541, v seznamu nahajališč ne omenja nobenega, za ka-
terega bi lahko upravičeno domnevali, da pripada pod-
vrsti tatrica. Z  v monografski obdelavi smre-
kovih gozdov (1999) navadni lusnec omenja le v tabeli
15, kjer je fitocenološko predstavljena sekundarna
smrekova združba Rhamno fallici-Piceetum. Lusnec je
naveden v 3 popisih s Kriške gore in Matkovega kota,
iz nadmorskih višin 690 do 940 m. Ta smrekova fitoce-
noza se je razvila na potencialnih bukovih rastiščih, na
kar kaže velik delež fagetalnih in drugih bazofilnih
vrst (predvsem iz reda Fagetalia s. l.). V vseh treh ome-
njenih popisih je prisotna bukev, v dveh popisih pa
tudi leska. Do zakisanja rastišč je prišlo šele po poseku
bukovja in posledičnih degradacijskih procesih (Z-
 1999: 119–121). Zaradi vseh naštetih dejstev
menimo, da v vseh treh primerih ne gre za tatrski lu-
snec, ampak le za tipsko podvrsto navadnega lusneca.
4 POVZETEK
Pri določanju podvrstne pripadnosti navadnega lusne-
ca je potrebna pazljivost. Literaturni ali terenski flori-
stični podatki o navadnem lusnecu, ki vsebujejo infor-
maciji o rastišču in njegovi nadmorski višini, so za
določanje podvrste nezanesljivi in jih ob ustreznih kri-
terijih (smrekovja v altimontanskem pasu, v nadmor-
skih višinah nad 1000 m) obravnavamo s pridržkom le
kot potencialno možna nahajališča tatrskega lusneca.
Žal so zaradi skoraj neizvedljivih meritev morfoloških
znakov na posušenem materialu nezanesljivi tudi po-
datki iz herbarijskih pol, zato določitve podvrste
obravnavamo kot provizorične. Edini zanesljivi način
določanja je le ob uporabi sveže nabranega materiala,
na katerem lahko izmerimo vse potrebne znake. Ven-
dar pa različni tuji literaturni viri opozarjajo na mo-
žnost sovpadanja znakov ene in druge podvrste, zato
lahko zaključimo, da so potrebna nadaljnja taksonom-
ska preučevanja.
Pojavljanje tatrskega (ali smrekovega) navadnega
lusneca je v Sloveniji (verjetno pa tudi v sosednjih drža-
vah) zaradi zgodnjega cvetenja velikokrat ostalo prezr-
to, saj v pozno spomladanskem času redkeje zahajamo
v sredogorje in visokogorje, kjer ta podvrsta uspeva.
Arealna karta (slika 2) zato ne predstavlja realne raz-
širjenosti. V prihodnje lahko pričakujemo nove naved-
be za Slovenijo. Do sedaj smo podvrsto ugotovili le v
alpskem fitogeografskem območju na Pokljuki v Julij-
skih Alpah (9649/3). S pridržkom prištevamo k tej pod-
vrsti tudi najdbe na Košuti (9552/4) v Karavankah ter
na Menini planini (9754/2) in Veliki planini (9654/3) v
Kamniško-Savinjskih Alpah, najbrž pa jo lahko priča-
kujemo tudi na Pohorju in v višjih predelih sredogorja
predalpskega fitogeografskega območja. Skoraj gotovo
se pojavlja še drugod na Pokljuški planoti, Jelovici in
Mežakli. Izključeno ni tudi pojavljanje na gozdnatih
planotah Visokega krasa (Trnovski gozd, Snežnik) v
dinarskem fitogeografskem območju. Vendar pa je
Lathraea squamaria subsp. tatrica ne glede na to, da
ostane velikokrat prezrta, bistveno redkejša od subsp.
squamaria. Zato bi veljalo tudi v Sloveniji po vzoru iz
tujine (H et al. 2009) takson uvrstiti na Rdeči se-
znam kot redko (R) ali pa kot premalo znano vrsto (K).

ROD LUSNEC (LATHRA EA L.) V SLOVENIJI
131
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 – 2015
In determining the subspecies of common toothwort,
caution should be taken. Literary or field floristic data
concerning the common toothwort, which contains
information about the site and its altitude, are unrelia-
ble for determining the subspecies, therefore, taking
into account only some of the relevant criteria (growth
in spruce forests in altitudes above 1000 m) does not
necessarily mean that we have found the spruce to-
othwort. Unfortunately, due to almost non-executable
measurements of morphological characters in the
dried material, data from herbarium sheets is unrelia-
ble as well, thus the determination of subspecies sho-
uld be treated as provisional. The only reliable way of
determining the subspecies is by using freshly collec-
ted material, on which we can measure all the necessa-
ry characters. However, various foreign literature sour-
ces point to the possibility of coincidence between the
characters of both subspecies, so we can conclude that
further taxonomic study is needed.
The occurrence of the spruce toothwort was often
left overlooked in Slovenia (and probably also in neigh-
boring countries) because of early flowering, since in
late spring we rarely hike in the highlands and moun-
tains, where this subspecies grows. Areal map (Figure
2) therefore does not represent the real occurrence. In
the future, we can expect new sites in Slovenia. So far,
the subspecies had been found only in alpine phytoge-
ographical region on Pokljuka plateau in the Julian
Alps (9649/3). With reservation we also included to
this subspecies the findings on Košuta (9552/4) in Ka-
ravanke mountains and on Menina planina (9754/2)
and Velika planina (9654/3) in the Kamnik Alps, but it
can probably be also expected in Pohorje plateau and
in high-altitudes mountains in prealpine phytogeo-
graphical area. Almost certainly its occurs elsewhere
in Pokljuka plateau, Jelovica and Mežakla. The emer-
gence on forested karst plateaus (Trnovski gozd, Sne-
žnik) in the dinaric phytogeographical region is also
possible. Although Lathraea squamaria subsp. tatrica
remains often overlooked, it is much rarer than the
typical subsp. squamaria. Like elsewhere abroad
(H et al. 2009) it should be therefore included in
the Slovenian Red List as a rare (R) or as a poorly
known (K) taxon.
5 SUMMARY
ZAHVALA
Zahvaljujemo se dr. Branku Vrešu za posredovanje
svojih podatkov o nahajališčih navadnega lusneca ter
pomoč pri ogledu herbarija LJS, dr. Igorju Dakskobler-
ju za pomoč pri iskanju literature ter Tjaši Pogačnik
Lipovec za pomoč pri ogledu herbarija LJU.
6 LITERATURA
A, M., 2006: Floristična in vegetacijska opazovanja v okolici Kočevske Reke (kvadrant 0454/2). Hladnikia
(Ljubljana) 19: 3–26.
A, M., 2008: Floristične in vegetacijske zanimivosti z ostenij na severnih, severozahodnih in zahodnih pobo-
čjih doline potoka Prušnice (0152/1, del). Razprave IV. razreda SAZU (Ljubljana) 49 (1): 5–55.
A, M., 2010: Rastlinstvo Iškega vintgarja. Praprotnice in semenke. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 51
(4): 5–149.
A, M., 2013: Rastlinstvo in deloma rastje soteske Zale v zgornjem porečju Iške. Zbornik gozdarstva in
lesarstva (Ljubljana) 99: 3–149.
A, D., K. L, D. M. M & J.-P. T, 2004: Flora alpina. Bd. 2: Gentianaceae–Orchida-
ceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. 1188 pp.
A, 2014a: Lathraea squamaria subsp. tatrica. Dostopno na: http://www.sopsr.sk/istb/_external_/gis/search/
bot_vyber_new.php?m=cdainfo&ac=1&k=4&skupina=vy%B9%B9ie%20rastliny&taxon=3836 (02.07.2014).
A., 2014b: Botanischer informationsknoten Bayern. Steckbriefe zu den Gefäßpflanzen Bayerns. Dostopno
na: http://www.bayernflora.de/de/info_pflanzen.php?taxnr=27399 (02.07.2014)
A., 2007: Lathraea squamaria subsp. tatrica / Fichten- Schuppenwurz. Bilder von Österreichs Flora. Dost-
opno na: http://www.botanische-spaziergaenge.at/viewtopic.php?f=86&t=1911 (02. 07. 2014).

ROD LUSNEC (LATHRA EA L.) V SLOVENIJI
132 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 – 2015
B, B., 2006: Slikovni pregled višjih rastlin Prekmurja. Prispevek k poznavanju flore Prekmurja. Razvojni cent-
er, Lendava. 245 pp.
B-B, J., 1964: Pflanzensoziologie. Grundzüge der Vegetationskunde. 3. Aufl. Springer Verlag, Wien-
New York, 865 pp.
Č, B., 2002: Pionirski gozdovi belega gabra (Carici albae-Carpinetum betuli ass. nova) na holocenskih terasah
Nadiže. Hacquetia (Ljubljana) 1 (1): 91–107.
Č, B., 2006: Rastlinstvo Breginjskega kota. Založba ZRC SAZU, Ljubljana, 198 pp.
Č, B. & I. D, 2006: Phytosociological analysis of pioneer woods on abandoned meadows in the Bre-
ginjski kot (Western Slovenia). Hacquetia (Ljubljana) 5 (1): 177–191.
D, I., 1999: Gozdna vegetacija Zelenega potoka v dolini Idrije (zahodna Slovenija). Razprave SAZU, IV.
razred (Ljubljana) 40 (7): 103–194.
D, I., 2004a: Obrečni gozdovi v Zgornjem Posočju (Julijske Alpe, zahodna Slovenija). Hacquetia (Lju-
bljana) 3 (1): 51–80.
D, I., 2004b: Združbe črnega gabra (Ostrya carpinifolia) v Srednjem Posočju (zahodna Slovenija). Raz-
prave SAZU, IV. razred (Ljubljana) 45 (2): 37–146.
D, I., 2005: Rastlinstvo in rastje (f lora in vegetacija) Baške doline (zahodna Slovenija). Razprave IV. raz-
reda SAZU (Ljubljana) 46–2: 5–59.
D, I., : Prispevek k poznavanju gozdne vegetacije Krasa (jugozahodna Slovenija). Annales Ser. Hist.
Nat. (Koper) 16 (1): 57–76.
D, I., 2007a: Gozdovi plemenitih listavcev v Posočju. Scopolia (Ljubljana) 60: 1–287.
D, I. 2007b: Fitocenološka in f loristična analiza obrečnih gozdov v Posočju (zahodna Slovenija). Phyto-
sociological and floristic analysis of riverine forests in the Soča Valley (western Slovenia). Razprave SAZU IV.
razred (Ljubljana) 48 (2): 25–138.
D, I., 2010: Razvoj vegetacije na prodiščih reke Idrijce v zahodni Sloveniji. Folia biologica et geologica
(Ljubljana) 51 (2): 5–90.
D, I., 2013: Phytosociological characteristics of beech forests in the colline belt of the sub-Mediterranean
region of Slovenia. Hrvatska misao (Sarajevo) 17 (1) / 13 (61) nova serija sv. 46: 173–189.
D, I.  J. B, 2007: Seznam popisanih praprotnic in semenk v okolici Polic na Cerkljanskem. Idri-
jski razgledi (Idrija) 52 (1): 122–139.
D, I.  G. P, 2004: 57. Orchis pallens L. Nova nahajališča v Zgornjem Posočju. Notulae ad
floram Sloveniae. Hladnikia (Ljubljana) 17: 42–47.
D, I., A. S & B. V, 2011: Rastlinstvo ob reki Idrijci – floristično-fitogeografska analiza obreč-
nega prostora v sredogorju zahodne Slovenije. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 52 (1-2): 27–82.
D, I., P. K & L. K, 2013: Gozdovi plemenitih listavcev v Sloveniji. Združbe gorskega javorja,
gorskega bresta, velikega jesena, ostrolistnega javorja, lipe in lipovca. Silva Slovenica, Zveza gozdarskih društev
Slovenije, Gozdarska založba, Ljubljana, 75 pp.
D, I. & A. R, 2013: Fitocenološka analiza logov ob Savi Bohinjki, Radovni, Učji in Slateniku v se-
verozahodni Sloveniji. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 54 (2): 37–106.
D, F., 1949: Die Schuppenwurz (Lathraea squamaria), ein Parasit unserer Laubbäume. Naturschutzbund
Österreich 6-7: 107–109.
D, J., J. C & Z. K, 2012: Checklist of vascular plant of the Czech Republic. Preslia (Praga) 84:
647–811.
D, J., 1989: Nová kvetena CSSR 2. Academia, Praha 1-2.
D, J. 1992: Velky klúc na urcovanie vyssích rastlín II. Slovenské pedagogické nakladateľstvo, Bratislava, 790
pp.
E, F. & U. H, 1965: Vorschläge zu einer f loristischen Kartierung von Mitteleuropa. Ber. Deutsch.
Bot. Ges. 78: 35–50.
F M. A., W. A  K. O, 2008: Exkursionsf lora von Österreich, Liechtenstein und Südtirol. Land
Oberösterreich, Biologiezentrum der OÖ Landesmuseen, Linz. 1391 pp.
F, A., : Übersicht der Flora Krain's. Annalen der k. k. Landwirtschafts-Gesellschaft in Krain. 144
pp.
H, E. & J. Š, 1960: Rastlinstvo Doliny Siedmich Prameňov v Belianskych Tatrach. Vyd. Vydavatel'stvo
osveta, Bratislava.

ROD LUSNEC (LATHRA EA L.) V SLOVENIJI
133
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 – 2015
H, D., 1975: Lathraea squamaria. In: Hartl, D. & G. Wagenitz (eds.): Hegi Illustrierte Flora von Mitteleuropa.
Band VI, Teil 1. 2. Aufl. Verlag Paul Parey, Berlin-Hamburg. pp. 459–463.
H, H., G. K, G. H. L, H. N & M. P, 1992: Verbreitungsatlas der Farnund Blütenpflan-
zen Kärntens. Naturwisenschaftlicher Verein für Kärnten, Klagenfurt. 451 pp.
H, H. H., 2008: Ein Reisebericht vom Karpaten-Biosphärenreservat (KBR) in der Ukraine, mit der Scwer-
punkt Fauna und Flora. 42 pp. Dostopno na: http://www.dreizackreisen.de/Reisebericht_Karpaten_Bio-
sphaeren_Reservat_Hagen_Haeusler.pdf. (02. 07. 2014).
H, A., 1911-1914: Flora von Steiermark. 2. Band. Verlag von Gebrüder Borntraeger, Berlin.
H, M. et al., 2009: Katalog und Rote Liste der Gefäßpflanzen Oberösterreichs. Stapfia (Linz) 91: 1–324.
J, N., 2013: Flora Ljubljanskega gradu stoletje po Vossu. Hladnikia (Ljubljana) 32: 53–66.
J, N., T. B, B. F, I. L, D. N, A. P, B. R, S. S-K & B.
T, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem
polju. 443 pp.
K, P., 2005: Forest of valuable broad-leaved trees on non-carbonate bedrock in Slovenia (Dryopterido affini-Ace-
retum pseudoplatani ass. nova hoc loco). Hacquetia (Ljubljana) 4 (1): 61–89.
K, P. & B. S, 2005: Paeonio officinalis-Tilietum platyphylli – nova združba gozdov plemenitih listavcev v
Čičariji (jugozahodna Slovenija). In: Rožac Darovec (ed.): Meje in Konfini. Rakitovec, vas kulturnih, družbenih
in naravnih prepletanj. Koper, Založba Annales, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalni središče
Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko. pp. 345–366.
K, P., 2008: Rośliny naczyniowe Karkonoszy i Pogórza Karkonoskiego. Przyroda Sudetów (Jelenia Góra)
t. 11 (2008): 3–42.
M, C., –: Flora di Trieste e de'suoi dintorni. Trieste. 727 pp.
M, K. & H, F. (eds.), 1998: Zoznam nižších a vyšších rastlín Slovenska. Veda – Vydavatel'stvo Sloven-
skj akadémie vied, Bratislava, 688 pp.
M, K., : Scrophulariaceae. In: Euro+Med Plantbase the information resource for Euro-Mediterranean
plant diversity. Dostopno na: http://ww2.bgbm.org/EuroPlusMed/PTaxonDetail.asp?NameId=73630&PTRef
Fk=7200000 (02. 07. 2014)
M, L., 1995: Prispevek k poznavanju gozdov plemenitih listavcev Slovenije. Biološki vestnik (Ljubljana) 40
(3-4): 87–99.
M, A. (ed.), T. W, N. J, A. P, B. T, B. V, V. R , B. F, S. S
K, B. T, T. B, M. A. F, K. E & B. S, 2007: Mala flora Slovenije. Tehniška
založba Slovenije, četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja, Ljubljana. 967 pp.
M, E., 1952: Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja. Dela 4. razr. SAZU 5 (Inštitut za biologijo 3),
Ljubljana. 427 pp.
M, E., 1969: Scrophulariaceae – črnobinovke. In: Martinčič, A. & Sušnik, F. (eds.): Mala flora Slovenije. Prva
izdaja. Cankarjeva založba, Ljubljana. pp. 276–294.
M, H.  E. B, 1994: Bemerkenswerte Funde von Gefäßpflanzen in der Steiermark, II. Mitt. Naturwiss.
Ver. Steiermark (Graz) 124: 135–149.
M, Z., 1995: Vascular plants of Poland. A Checklist. Polish Botanical Studies Guidebook Series Cracow 15.
M, E., 1997: Lathraea L. In: Bertová L. (ed.) Flóra Slovenska V/2. Vydav. Slov. akad. vied, Bratislava. pp.
450–454.
M, A., 2014: Cvetoče strmine Kamniškega vrha. Kamniški občan (Kamnik) 53 (6): 6–7.
O, E., 2001: Pflanzensoziologische Exkursionsflora für Deutschalnd und angrenzende Gebiete. 8. Aufl.
Eugen Ulmer, Stuttgart. 1051 pp.
P, A., 1904: Schedae ad Floram exsiccatam Carniolicam 3. Centuria V. et VI. Beiträge zur Kenntnis der Veg-
etationsverhältnisse Krains 3. pp. 215–308.
P, A., 1941: Ključ za določanje cvetnic in praprotnic. Banovinska zaloga šolskih knjig in učil, Ljubljana.
371 pp.
P, A., 1951: Ključ za določanje cvetnic in praprotnic. 2. predelana in pomnožena izdaja. Državna založba
Slovenije, Ljubljana. 414 pp.
P, L. (s sodelovanjem G. Oriolo & M. Vidali), 2002: Nuovo Atlante corologico delle piante vascolari nel Friu-
li Venezia Giulia. Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia, Azienda Parchi e Foreste Regionali & Università
degli Studi di Trieste, Dipartimento di Biologia, Udine. 529 pp.

ROD LUSNEC (LATHRA EA L.) V SLOVENIJI
134 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 – 2015
P, L., 2009: La diversità vegetale del Carso fra Trieste e Gorizia. Lo stato dell'ambiente. Edizione Goliardiche,
Trieste, 732 pp.
P, E., 1899: Flora des Österreichischen Küstenlandes. Zweiter Band. Franz Deuticke, Leipzig und Wien.
946 pp.
W, K., 2005: Scrophulariaceae Juss. – Braunwurzgewächse. In: Rothmaler Ekskursionsf lora von Deutschland.
Band 4, Kritischer Band. 10. Auflage. Spektrum Akademischer Verlag, München, pp. 563–593.
S, H., 1967: Die Schuppenwurz Lathraea squamaria L. als schmarotzer aud Fichte. Floristische Arbe-
itsgemeinschaft Naturwissenschaftlicher Verein für Steiermark (Graz) 7.
S, W., 1986: Lathraea squamaria L. subsp. tatrica Hadač im Nationalpark Bayerischer Wald. Berichte der
Bayerischen Botanischen Gesellschaft zur Erforschung der heimischen Flora 57: 182.
S, J. A., 1772: Flora carniolica 2: 1–496. Ed. 2.
S, T., B. V & A. S, 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in analizo bioloških
podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana.
S, B., 2000: Lathraea L. – podbílek. In: Slavík, B. (ed.): Květena České Republiky. 6. zvezek. Academia, Praha.
pp. 472–474.
S, F., 1973: Berichte. Botanische Arbeitsgemeinschaft. Jahrbuch des Oberösterreichischen Musealvereines
118/2: 58–65.
S, F., 1974: Chromosomenzahlen und Strukturen der Arbeitskerne diverser Angiospermen. Naturkundliches
Jahrbuch der Stadt Linz (Linz) 20: 155–180.
S, J., 2004: Navadni lusnec – Lathrea squamaria L. Novice IJS. Interno glasilo Istituta »Jožef Štefan« 111:
36.
S, O., P. P, M. S, G. K, F. E, T. E, A. L & H. W, 2012:
Beiträge zur Flora von Österreich, IV. Stapfia (Linz) 97: 53–136.
S, T., B. V & B. F, 2012: Flora okolice kraja Oplotnica (kvadrant 9658/2). Folia biologica et geo-
logica (Ljubljana) 53 (1-2): 151–179.
S, B.  I. D, 2013: Fitosociologija in ekologija dinarskih jelovo-bukovih gozdov (Omphalodo-Fage-
tum) v severozahodnem delu ilirske florne province (severozahodni Dinaridi). Hacquetia (Ljubljana) 12 (1): 11–
85.
Š, F., 1998: Rastlinski svet Šmarne gore z Grmado do hribovja med Smlednikom in Repnjami. Flora, mikoflora
in vegetacija. Založba ZRC, Ljubljana. 135 pp.
T    , M . , 2012: Flora okolice kraja Jezersko (Kamniške Alpe, kvadrant 9653/1). Diplomsko delo. Univerza v
Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, Ljubljana. 119 pp.
W R. & H. H 1998: Standardliste der Farn- und Blütenpflanzen Deutschlands. Ulmer Verlag,
Stuttgart.
W, D. A., 1972: 39. Lathraea L. In: Tutin, T. G. et al. (eds.): Flora Europaea. University press, Cambridge. p. 281.
W, M., 1969: Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vegetatio 17: 176–199.
W, T., 1984: Scrophulariaceae – črnobinovke. In: Martinčič, A. & F. Sušnik (eds.): Mala flora Slovenije.
Državna založba Slovenije, Ljubljana. pp. 419–447.
W, T., 1999: Scrophulariaceae – črnobinovke. In: Martinčič, A. (ed.): Mala f lora Slovenije. Tehniška založba
Slovenije, tretja, dopolnjena in spremenjena izdaja, Ljubljana. pp. 470–496.
W, T., 2007: Scrophulariaceae – črnobinovke. In: Martinčič, A. (ed.): Mala f lora Slovenije. Tehniška založba
Slovenije, četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja, Ljubljana. pp. 546–572.
Z, M., 1996: Evropska javorjeva združba v Sloveniji (Corydalido cavae-Aceretum pseudoplatani Moor 1938).
Razprave SAZU, IV. razred (Ljubljana) 37 (8): 189–205.
Z, M., 1999: Smrekovi gozdovi Slovenije. Dela SAZU, Razred za naravoslovne vede. Ljubljana. 222 pp.
Z, M., V. Ž & B. S, 2000: Predpanonski bukovi asociaciji v severovzhodni Sloveniji. Razprave
SAZU, IV. razred. (Ljubljana) 41 (2): 179–248.

ROD LUSNEC (LATHRA EA L.) V SLOVENIJI
135
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 – 2015
Sliki 5 in 6: Lathraea squamaria subsp. tatrica in njeno rastišče na Rudnem polju na Pokljuki, 16. 6. 2013. Foto: Vid Leban &
Janez Mihael Kocjan.
Figures 5 and 6: Lathraea squamaria subsp. tatrica and its habitat in Rudno polje on the Pokljuka plateau, 16. 6. 2013. Photo:
Vid Leban & Janez Mihael Kocjan.
Sliki 3 in 4: Lathraea squamaria subsp. squamaria in njeno rastišče v dolini Kamniške Bistrice, 27. 4. 2011. Foto: Vid Leban.
Figures 3 and 4: Lathraea squamaria subsp. squamaria and its habitat in the Kamniška Bistrica valley, 27. 4. 2011. Photo: Vid
Leban.