Available via license: CC BY-NC 4.0
Content may be subject to copyright.
744 Zdrav Vestn | December 2009 | Letnik 78
PREGLEDNI ČLANEK/REVIEW
Kardiocerebralno oživljanje: dejstva in
perspektive
Cardiocerebral resuscitation: facts and prospects
Dejan Kupnik¹, Miljenko Križmarić²
¹ Zdravstveni dom dr.
Adolfa Drolca Maribor,
Center za nujno medicin-
sko pomoč in reševalne
prevoze, Ulica talcev 9,
2000 Maribor
² Fakulteta za zdra-
vstvene vede Univerze v
Mariboru, Žitna ulica 15,
2000 Maribor
Korespondenca/
Correspondence:
Dejan Kupnik, Cesta
proletarskih brigad ,
Maribor, tel.:
, e-pošta: dejan.
kupnik@triera.net
Ključne besede:
kardiocerebralno
oživljanje,
kardiopulmonalno
oživljanje, prekatna
fi brilacija, neprekinjena
zunanja masaža srca,
predbolnišnično okolje
Key words:
cardiocerebral
resuscitation,
cardiopulmonary
resuscitation, ventricular
fi brillation, continuous
chest compressions,
prehospital setting
Izvleček
Na področju kardiopulmonalnega oživljanja
v zunajbolnišničnem okolju se še vedno uba-
damo s slabim znanjem laikov o postopkih
oživljanja, dostopnost avtomatskih de bri-
latorjev je slaba, med oživljanjem je preveč
motenj, ki skrajšujejo čas kakovostnega iz-
vajanja zunanje masaže srca in poreanima-
cijska oskrba še vedno ni optimalna. Zaradi
vsega tega ostaja preživetje bolnikov po za-
stoju srca slabo. Poudarki zadnjih smernic
kardiopulmonalnega oživljanja iz leta
so zato usmerjeni v izboljšanje kakovosti
oživljanja, in sicer na doseganje zadostne-
ga števila stisov zunanje masaže na minuto,
doseganje ustrezne globine stisov, na mini-
malno prekinjanje zunanje masaže srca in iz-
ogibanje hiperventilaciji. A zunanja masaža
srca in umetno dihanje sta še vedno osnova
začetnih postopkov oživljanja tako pri pri-
marnem kot sekundarnem zastoju srca kljub
različnim pato ziološkim vzrokom. To je v
zadnjih dveh desetletjih privedlo do razvoja
koncepta kardiocerebralnega oživljanja, ki se
je v raziskavah pokazal kot enakovreden ali
celo boljši pri preživetju bolnikov po primar-
nem zastoju srca v primerjavi s standardnim
kardiopulmonalnim oživljanjem.
Kardiocerebralno oživljanje bolnikov s pri-
marnim zastojem srca, ki se je zgodil pred
očividci, obsega neprekinjeno zunanjo ma-
sažo srca brez umetnega dihanja s strani oči-
vidcev v prvih minutah oživljanja, dodatne
postopke oživljanja, ki ne prekinjajo zunanje
masaže srca in tako ne motijo njenega po-
zitivnega hemodinamskega učinka, dvemi-
nutni ciklus oživljanja pred de brilacijo, če
strokovna pomoč pride po štirih do petih
minutah od nastopa zastoja srca, oziroma ta-
kojšnja de brilacija pred postopki oživljanja,
če strokovna pomoč pride znotraj štirih do
petih minut od nastopa zastoja srca. Porea-
nimacijska oskrba bolnikov po primarnem
srčnem zastoju obsega še blago inducirano
hipotermijo, koronarogra jo in morebitno
perkutano koronarno intervencijo.
Abstract
Cardiopulmonary resuscitation in the pre-
hospital setting still has to cope with poor
lay-rescuer knowledge of resuscitation tech-
niques, low public availability of automated
external de brillators, many detrimental
interruptions of chest compressions during
lay and professional resuscitation e orts and
suboptimal postresuscitation care. erefore
the survival of patients a er cardiac arrest
remains poor. To address those aws, cardi-
opulmonary resuscitation guidelines of
are targeted at improving cardiopulmonary
resuscitation by achieving adequate depth,
number, and minimal interruptions of chest
Zdrav Vestn | Kardiocerebralno oživljanje: dejstva in perspektive 745
PREGLEDNI ČLANEK/REVIEW
without rescue breathing in the rst minutes
of resuscitation, advanced life support tech-
niques that do not interrupt chest compres-
sions and thus maintain their positive he-
modynamic e ects. If professional rescuers
arrive at the scene within to minutes a er
primary cardiac arrest, de brillation should
be attempted prior to resuscitation techiques,
but if professional help arrives later than to
minutes a er primary cardiac arrest, two
minutes of resuscitation techniques should
be performed prior to the rst de brillation.
Post-resuscitation care includes mild indu-
ced hypothermia, coronarography and per-
cutaneous coronary intervention.
compressions per minute, and avoiding
hyperventilation. But a combination of chest
compressions and rescue breathing is still the
mainstay of resuscitation o n primary and
secondary cardiac arrest despite di erent
pathophysiological causes. In the last two
decades a concept of cardiocerebral resusci-
tation emerged, and according to research it
is equal to or even better than standard car-
diopulmonary resuscitation in terms of pati-
ents' prognosis a er successful resuscitation
of sudden or primary unexpected cardiac ar-
rest. Cardiocerebral resuscitation of patients
with primary cardiac arrest consists of lay-
rescuer uninterrupted chest compressions
Uvod
Zunanja masaža srca in umetno dihanje
sta še vedno osnova postopkov oživljanja ne
glede na primarni ali sekundarni zastoj srca.
Tak posplošen pristop k žrtvi zastoja srca je
po mnenju nekaterih vzrok za neoptimalno
oživljanje nekaterih od teh bolnikov. Šte-
vilna raziskovanja so tako še pred zadnjo
spremembo smernic kardiopulmonalnega
oživljanja (KPO) privedla do koncepta kar-
diocerebralnega oživljanja. To je namenjeno
bolnikom s primarnim zastojem srca vrste
prekatna brilacija (VF) in prekatna tahi-
kardija brez pulza (VT) v zunajbolnišničnem
okolju, ne pa tudi bolnikom s sekundarnim
zastojem srca, pri katerih je standardno KPO
osnova ukrepanja. Nekaterim pomislekom
in nasprotnim dokazom navkljub je nepre-
kinjena zunanja masaža srca, ki je eden od
stebrov kardiocerebralnega oživljanja, pove-
zana z boljšim preživetjem in nevrološkim
izidom predvsem tistih bolnikov po primar-
nem zastoju srca, ki so kolabirali pred priča-
mi, nenazadnje tudi v primerjavi s postopki
oživljanja v razmerju :, ki jih narekujejo
smernice Evropskega sveta za reanimacijo
(ERC).
Tehnika kardiocerebralnega
oživljanja
Kardiocerebralno oživljanje vključu-
je neprekinjeno zunanjo masažo srca brez
umetnega dihanja s strani očividcev srčnega
zastoja, prilagojen algoritem dodatnih po-
stopkov za reševalce in odločno poreanima-
cijsko oskrbo.
Če se bolnik s primarnim zastojem srca
začne oživljati znotraj štirih do petih minut
po nastopu zastoja, se laikom poleg zunanje
masaže srca svetuje še čimprejšnja de brila-
cija z avtomatičnim zunanjim de brilator-
jem, če je le-ta na voljo. Takojšnjo de brila-
cijo v tej fazi izvedejo tudi profesionalci. Ker
pa le-ti zunaj bolnišnice pridejo do žrtve po-
navadi več kot pet minut po nastopu zastoja
srca, se najprej svetuje dveminutni ciklus ali
stisov zunanje masaže srca in nato ena
de brilacija, če je prisotna VF ali VT. Po de-
brilaciji se zunanja masaža srca nadaljuje
takoj in brez preverjanja srčnega ritma. Ta se
preveri šele ob koncu vsakega dveminutnega
ciklusa zunanje masaže srca. V prvih treh ci-
klusih zunanje masaže srca in de brilacije se
predihavanja s pozitivnim tlakom ne izvaja.
Bolniku se vstavi ustno-žrelni tubus in prek
maske OHIO dovaja kisik v visokem pre-
toku, lahko pa se za vzdrževanje proste di-
halne poti vstavi supraglotični pripomoček,
izjemoma sapnična cevka, a le v primeru, da
zunanje masaže srca ne prekinjamo! Skozi
zgornjo odprtino teh dveh pripomočkov se
potem kisik dovaja v visokem pretoku brez
predihavanja s pozitivnim tlakom. Sicer pa
naj bi se endotrahealna intubacija izvedla šele
po zaključenih treh ciklusih zunanje masaže
srca in de brilacije ravno zaradi pogostih
prekinitev zunanje masaže srca ob intubaciji
in predihavanja s pozitivnim tlakom s pogo-
746 Zdrav Vestn | December 2009 | Letnik 78
PREGLEDNI ČLANEK/REVIEW
Citirajte kot/Cite as:
Zdrav Vestn ;
: –
Prispelo: . jul. ,
Sprejeto: . okt.
predihavanje s pozitivnim tlakom med oži-
vljanjem ne izboljša izida oživljanja in pre-
živetja po njem v primerjavi z oživljanjem
brez predihavanja s pozitivnim tlakom. Prav
tako so že takrat dokazali, da samo zunanja
masaža srca in občasni agonalni vdihi, t.i.
gasping, omogočajo doseganje minutnega
volumna dihanja prek litrov. Omenjeni
gasping je bil brez dodatnega umetnega pre-
dihavanja povezan z izboljšano oksigenacijo
arterijske krvi in izplavljanjem CO, ter bolj-
šim razpletom oživljanja. Pri tem je bila višja
frekvenca gaspinga povezana z uspešnejšim
izidom oživljanja.
Dejstva…
Problem nizkega odstotka laikov, ki zač-
nejo oživljanje, je večplasten in globalen, iz
njega izhajajoče temeljno vprašanje pa, kako
k oživljanju pridobiti več laikov? Poleg strahu
pred okužbami pri dajanju umetnega dihanja
usta na usta se pri laikih pojavlja še strah, da
bi oživljanje izvajali nepravilno in bi to za
njih imelo pravne posledice. Sledi problem
slabega pomnjenja in ponavljanja postopkov
oživljanja.
Laiki se oživljanja lotijo le v do
primerov. Locke in sod. ugotavljajo, da bi
neznane žrtve umetno predihavalo usta na
usta le laikov, vsaj pa bi pristopilo
k oživljanju, če bi izvajali samo zunanjo ma-
sažo srca. Zato je zunanja masaža srca brez
umetnega dihanja in ob ustrezni indikaciji
eden tistih predlogov, ki bi poleg učinkovite-
ga in z modernimi mediji podprtega načina
učenja k oživljanju verjetno pritegnil več lai-
kov.
Predolge prekinitve zunanje masaže srca,
t.i. hands-o time, ki so jih smernice oživlja-
nja iz leta sicer nekoliko omilile, so tako
med laiki in profesionalci velik problem;
znano pa je, da takšne prekinitve med oži-
vljanjem zmanjšujejo minutni volumen srca,
koronarne in možganske perfuzijske tlake, s
tem pa tudi preživetje in nevrološki izid.
Standardno KPO je enakovredno izvajanju
zunanje masaže srca brez umetnega dihanja
takrat, ko se za umetno dihanje ne porabi več
kot priporočene sekunde. Vendar so
Assar in sod. in Heidenreich in sod. pokazali,
da laiki za dva umetna vdiha potrebujejo v
sto hiperventilacijo, kar vse skupaj negativno
vpliva na hemodinamsko učinkovitost zuna-
nje masaže srca.
Prvi odmerek adrenalina se da čim prej
in v ustaljenem odmerku, nadaljnje dajanje
adrenalina in količina pa sta enaka kot v
smernicah KPO.
Zakaj razmišljati o
kardiocerebralnem oživljanju?
Na Univerzi v Arizoni v Združenih drža-
vah Amerike so leta začeli uporabljati
koncept kardiocerebralne reanimacije pri
bolnikih s primarnim zastojem srca, ki se je
zgodil izven bolnišnice pred očividci. Osnov-
na premisa tega koncepta in z njim poveza-
nih raziskav je bila, da so številne prekinitve
zunanje masaže srca povezane s slabšim pre-
živetjem žrtve zastoja srca, smernice KPO
pa kljub različnim mehanizmom nastanka
primarnega in sekundarnega zastoja srca
tega ne upoštevajo. V ospredju je tako osta-
jalo vprašanje, zakaj bolnikom s primarnim
zastojem srca poleg zunanje masaže srca v
prvih minutah dajati še umetno dihanje, če
večina teh bolnikov nima hipoksije in je na-
sičenost krvi s kisikom v osrednjem krvnem
obtoku še dobra? Dejstva, ki podpirajo kardi-
ocerebralno oživljanje pri žrtvah primarnega
zastoja srca, so: . laiki neradi izvajajo ume-
tno dihanje usta na usta, kar je laho ovira za
začetek oživljanja; . laiki bi pogosteje pristo-
pili k oživljanju, če bi se izvajala le zunanja
masaža srca; . predolge prekinitve zunanje
masaže srca ob izvajanju umetnega dihanja
pri laikih in drugih ukrepih profesionalcev
(predolg t.i. hands-o time); . negativen
vpliv predihavanja s pozitivnim tlakom na
hemodinamsko učinkovitost zunanje ma-
saže srca; . pogosta hiperventilacija med
umetnim dihanjem okrepi negativne učinke
predihavanja s pozitivnim tlakom; . vpra-
šljivost potrebnosti umetnega dihanja prve
minute oživljanja pri primarnem zastoju srca
nasploh.
Pomemben delež k razumevanju in uve-
ljavljanju koncepta kardiocerebralnega oži-
vljanja so v začetku devetdesetih let prej-
šnjega stoletja prispevali Noč in sodelavci.
Na živalskih modelih srčnega zastoja tipa
prekatna brilacija so ugotovili, da umetno
Zdrav Vestn | Kardiocerebralno oživljanje: dejstva in perspektive 747
PREGLEDNI ČLANEK/REVIEW
javi s klasičnim KPO daje boljši nevrološki
izid v teh bolnikih.
Kljub temu, da je pri zunanji masaži srca
in umetnem dihanju arterijska nasičenost s
kisikom višja kot pri izvajanju zunanje masa-
že srca brez umetnega dihanja, sta uspešnost
oživljanja in nevrološki izid pri obeh tehni-
kah primerljiva. Zaradi prekinitev hemodi-
namska učinkovitost zunanje masaže srca z
umetnim dihanjem v primerjavi z nepresta-
no zunanjo masažo srca pada, s tem pa tudi
koronarni perfuzijski tlaki. Končna dobava
kisika miokardu je tako na koncu sicer enaka
pri obeh tehnikah, dejstvo pa je, da so pre-
kinitve zunanje masaže srca zaradi umetnih
vdihov ponavadi predolge, kar hemodinam-
sko učinkovitost tehnike zunanje masaže srca
z umetnim dihanjem še dodatno ogrozi. Po-
trebnost umetnega dihanja prvih nekaj mi-
nut primarnega zastoja srca je vprašljiva tudi
zato, ker je takrat nasičenost krvi s kisikom
v aorti zaradi odsotnosti pretoka krvi enaka
kot pred zastojem, poraba kisika pa izredno
majhna. Zunanja masaža srca to kri prenese
v koronarni in možganski obtok in zagotavlja
ustrezno oksigenacijo. Ker je takrat dovaja-
nje kisika v možgane in srce bolj odvisno od
pretoka krvi kot od vsebnosti kisika v arterij-
ski krvi oziroma pljučih, so verjetno primer-
nejše tehnike oživljanja, ki povečujejo pretok
krvi v možgane in srce.
Pri primarnem zastoju srca naj bi zunanja
masaža srca s stisi in sproščanjem sprednje
stene prsnega koša omogočala neko raven
predihavanja in oksigenacije tudi brez usta-
ljenega umetnega dihanja, v pljučih pa naj
bi prihajalo do zadostne izmenjave kisika ob
obstoječem, a omejenem pljučnem krvnem
obtoku. Geddes in sod. sicer tega ne
potrjujejo.
Dodatno lahko v zgodnjih fazah zasto-
ja srca in ob kakovostnem oživljanju včasih
opazimo še nenormalno, agonalno dihanje
bolnika, ali t.i. gasping, ki je oblika samopre-
dihavanja med zastojem srca. Povezano je
z znižanjem intratorakalnega tlaka med fazo
vdiha, posledičnim zvečanjem venskega pri-
liva v srce, zvišanjem intratorakalnega tlaka
med fazo izdiha in posledičnim izboljšanjem
perfuzije koronarnih arterij, zvečanjem mi-
nutnega volumna srca in krčljivosti srca in
zvečanjem pretoka krvi v karotidnih arteri-
povprečju s, študenti medicine s, pro-
fesionalci pa s. Slednji zaradi ukrepov,
kot so endotrahealna intubacija, de brilacija
in ugotavljanje srčnega ritma, prekinejo zu-
nanjo masažo srca celo za ali več njene-
ga celokupnega trajanja in izvajajo prešibke
stise. teh prekinitev nastane ob en-
dotrahealni intubaciji, problem pa je tudi v
tem, da se izvajalci oživljanja predolgih pre-
kinitev zunanje masaže srca ponavadi sploh
ne zavedajo.
Predihavanje s pozitivnim tlakom med
oživljanjem moti venski priliv v srce in mi-
nutni volumen srca, slednji pa ob zunanji
masaži srca dosega le do osnovne-
ga. Ker pa imajo bolniki s primarnim
zastojem srca, ki so kolabirali pred očividci,
v začetnih fazah oziroma prvih pet minut
oživljanja predvidoma dobre zaloge kisika
in s tem zmanjšano potrebo po predihava-
nju, le-to pri teh bolnikih naj ne bi bilo tako
pomembno, kot se je mislilo doslej in lahko
izhod oživljanja celo poslabša. Hiper-
ventilacija bolnikov, ki je med profesionalci
resen problem, negativne učinke predihava-
nja s pozitivnim tlakom okrepi. Težava ni to-
liko v dihalnem volumnu kot frekvenci pre-
dihavanja, ki včasih namesto priporočenih
vdihov na minuto dosega celo vrednosti
in več. Vse omenjeno torej zvišuje intra-
torakalni tlak, znižuje venski priliv in minu-
tni volumen srca, znižuje perfuzijske tlake v
koronarnih arterijah, znižuje možnost tvor-
be zelo pomembnega negativnega intratora-
kalnega tlaka med fazo popuščanja stisov pri
zunanji masaži srca, zvišuje intrakranialni
tlak, posledično znižuje možganski pretok
krvi in končno poslabša preživetje žrtve za-
stoja srca.
Berg in sod. so že v letih in
pokazali, da v začetni fazi zastoja srca
tipa VF zgodnje umetno dihanje ne izboljša
preživetja, in da je slednje skupaj z nevrolo-
škim izidom približno enako tako pri upo-
rabi samostojne zunanje masaže srca kot pri
kombinaciji zunanje masaže srca z umetnim
dihanjem. Obe metodi pa v primerjavi z ne-
izvajanjem laičnega oživljanja znatno izbolj-
šata preživetje. Kern in sod. gredo še dlje in
potrdijo, da umetno dihanje povzroča pre-
cejšnje prekinitve zunanje masaže srca in da
neprekinjena zunanja masaža srca v primer-
748 Zdrav Vestn | December 2009 | Letnik 78
PREGLEDNI ČLANEK/REVIEW
šničnega nenadnega zastoja srca podobne
možnosti preživetja, če laiki v sklopu oži-
vljanja izvajajo bodisi zunanjo masažo srca
brez umetnega dihanja (skupina ukrepov
IIa) bodisi zunanjo masažo srca z umetnim
dihanjem (skupina ukrepov IIa), in izdalo
priporočilo, da lahko laiki v tem primeru
izvajajo eno ali drugo tehniko oživljanja. To
priporočilo pa se ne nanaša na primere, ko
bolnik doživi zastoj srca brez prisotnih oči-
vidcev, ko je vzrok zastoja nesrčni, torej se-
kundarni, in ko gre za zastoj srca pri otrocih.
AHA obenem še navaja, da umetno dihanje
prinaša koristi pri pediatričnem oživljanju,
pri zastoju srca po utopitvi, pri poškodbah,
zapori dihalne poti in apneji, ki je posledica
prevelikega odmerka določenega zdravila ali
droge, in je že iz teh razlogov v kurikulumu
smiselno ohraniti tudi učenje standardnega
KPO.
ERC je v tem pogledu bolj zadržan in po-
daja mnenje, da do naslednje revizije postop-
kov oživljanja leta smernic ne namerava
spreminjati in izvajanje zunanje masaže srca
brez umetnega dihanja podpira le v primerih,
ko laik ne želi ali ne more izvajati umetnega
dihanja. Obenem navaja, da je izvajanje zu-
nanje masaže srca brez umetnega dihanja
morda zadostno ali primernejše v prvih mi-
nutah primarnega zastoja srca, a je umetno
dihanje v nadaljnjem poteku oživljanja, tako
kot tudi od vsega začetka pri sekundarnem
zastoju srca, potrebno (otroci, poškodovanci,
zapora dihalne poti, pljučne bolezni …).
Navodila AHA in ERC niso enaka niti za
čas pred de brilacijo. Medtem ko AHA sve-
tuje izvajanje zunanje masaže srca še v času
polnjenja de brilatorja, ERC v tem času
zunanje masaže srca ne omenja. Perkins
in sod. ugotavljajo, da je pri uporabi navo-
dil AHA čas prekinitve zunanje masaže srca
zaradi de brilacije manj kot s, pri uporabi
navodil ERC pa s, kar je posledično lahko
povezano tudi s preživetjem bolnika, če upo-
števamo, da je preživetje slabše pri daljših
prekinitvah. Nolan in Soar pa v nedav-
nem pregledu literature med drugim zaklju-
čujeta, da se v času polnjenja de brilatorja
zunanja masaža srca lahko nadaljuje, ker se
s tem skrajša skupni čas brez zunanje masaže
srca in veča možnost uspešne de brilacije in
oživljanja.
jah in možganih. Vse to vodi v boljše preži-
vetje žrtve zastoja srca. Žal pa laiki ta-
kšno agonalno dihanje lahko opredelijo kot
normalno in oživljanja ne začnejo, kar nuj-
no zahteva njihovo dodatno izobraževanje v
tem pogledu.
Kardiocerebralno oživljanje je tako pri-
merno za bolnike s primarnim zastojem
srca, ki so le-tega doživeli pred pričami, ki so
začele oživljanje. Ti bolniki naj bi imeli v za-
četnih fazah oživljanja zadostne zaloge kisi-
ka v arterijski krvi in zmanjšano potrebo po
predihavanju s pozitivnim tlakom, ki deluje
negativno na hemodinamsko učinkovitost
zunanje masaže srca.
Kardiocerebralno oživljanje
in raziskave na ljudeh
Kellum in sod. so v observacijski razi-
skavi kardiocerebralnega oživljanja ugotovi-
li, da je le-to v primerjavi s KPO povezano
z izboljšanjem nevrološko intaktnega preži-
vetja s na (za ) pri bolnikih
po nenadnem zastoju srca, ki so mu bili priča
laiki in so imeli ob prihodu reševalcev VF ali
VT. Nadaljevanje te raziskave, ki je zajelo ve-
čje število bolnikov v skupini kardiocerebral-
nega oživljanja, je potrdilo povečanje števila
nevrološko intaktnih bolnikov, in sicer s
na (za ) v primerjavi s klasičnim
KPO.
Tudi Bobrow in sod. so dokazali izbolj-
šanje preživetja do odpusta iz bolnišnice pri
vseh bolnikih, ki so doživeli zastoj srca in so
jih oživljali s kardiocerebralnim oživljanjem.
Preživetje je bilo najboljše v podskupini bol-
nikov z nenadnim zastojem srca, ki se je zgo-
dil pred očividci in so imeli ob prihodu reše-
valcev VF ali VT.
Študijska skupina SOS-KANTO je ugo-
tovila, da je vsaka oblika oživljanja, bodisi
kardiocerebralna bodisi klasično KPO, bolj-
ša od neizvajanja oživljanja, a imajo najboljšo
možnost za ugoden nevrološki izid tiste žrtve
zastoja srca tipa VF, ki so jih laiki oživljali z
zunanjo masažo srca brez umetnega dihanja
in pri katerih se je oživljanje začelo znotraj
štirih minut po nastopu zastoja.
Ameriško združenje za srce (AHA) je tako
na podlagi vseh zbranih dejstev leta
izjavilo, da imajo odrasle žrtve zunajbolni-
Zdrav Vestn | Kardiocerebralno oživljanje: dejstva in perspektive 749
PREGLEDNI ČLANEK/REVIEW
četek zunanje masaže srca, in sicer se izvaja
en ciklus pred prvo de brilacijo. To poveča
možganski in koronarni pretok krvi in s tem
zveča uspešnost kasnejše de brilacije. Takoj-
šnja de brilacija VF namesto predhodnega
izvajanja postopkov oživljanja bo v tej fazi
zelo verjetno sprožila nastanek za oživljanje
trdovratnih ritmov, kot sta asistolija in ele-
ktrična aktivnost brez pulza (PEA). Srce pri
dolgotrajni VF, ki je nizkoamplitudna in sla-
bo dovzetna za električni sunek, porabi veči-
no lokalnih energetskih, kisikovih in drugih
zalog. To pa je ponavadi vzrok, da srce po
de brilaciji v tej fazi zastoja srca ni sposobno
spočeti hemodinamsko učinkovitega ritma.
Zunanja masaža srca pred de brilacijo pove-
ča prekrvitev srca, dotok kisika in hranil, po-
veča amplitudo brilacijskih valov in s tem
izboljša pogoje za uspešno de brilacijo.
V prvih štirih do petih minutah oži-
vljanja bolnika s primarnim zastojem srca,
torej v električni fazi, je tako poleg postop-
kov oživljanja najpomembnejša čimprejšnja
de brilacija. V cirkulacijski fazi, ki sledi, je
najpomembnejši začetni ukrep izvajanje po-
stopkov oživljanja, za ciklusom le-teh pa de-
brilacija. Ker je zgodnja de brilacija v prvih
minutah primarnega zastoja srca v zunajbol-
nišničnem okolju redka, so v tem primeru
temeljni postopki oživljanja pred prvo de -
brilacijo tisti, ki najbolj vplivajo na prežive-
tje.
Za cirkulacijsko fazo nastopi metabolna,
v kateri učinkovitost de brilacije in zunanje
masaže srca pade, razvoj dogodkov pa je od-
visen predvsem od ohranjene zmožnosti pre-
živetja srčnega, možganskega in drugih tkiv.
Ni jasno, ali je neuspešnost oživljanja v tej
fazi odvisna od učinka nepovratnih telesnih
mehanizmov, ali pa od neuspešnosti oživlja-
nja, verjetno pa gre za kombinacijo obojega.
Splošna telesna ishemija in izločanje endo-
toksinov iz translociranih črevesnih bakte-
rij povzročata nadaljnje zaviranje delovanja
srca, kar onemogoča tudi uspešnost de bri-
lacije in zunanje masaže srca. V tej fazi je
vprašljivo tudi dajanje adrenalina in drugih
zdravil z vazokonstrikcijskim delovanjem, ki
so sicer pomembna med cirkulacijsko fazo, v
metabolni fazi pa povečujejo tkivno ishemijo
in ostale zaplete.
Trifazni časovni model
srčnega zastoja zaradi VF
Kardiocerebralno oživljanje lahko bolje
razumemo tudi skozi prizmo trifaznega ča-
sovnega modela srčnega zastoja zaradi VF, ki
predlaga najučinkovitejši pristop k oživljanju
pri primarnem zastoju srca. Drži, da večino-
ma težko določimo točen čas nastopa zasto-
ja, a si lahko pri tem dodatno pomagamo z
analizo brilacijskih valov.
Trifazni časovni model srčnega zastoja
zaradi VF delimo na električno, cirkulacijsko
in metabolno fazo. Prva traja štiri do pet mi-
nut po nastopu zastoja srca, druga deset do
petnajst minut po nastopu zastoja srca, temu
pa sledi tretja faza.
V električni fazi je najpomembnejši ukrep
čimprejšnja de brilacija, a čim daljši kot je
čas od zastoja srca do prve de brilacije, tem
večjo vlogo pri preživetju imajo predhodni
postopki oživljanja. Cobb in sod. so po-
kazali, da je takojšnja de brilacija pomemb-
nejši ukrep od postopkov oživljanja, če je
izvedena znotraj treh minut po nastopu pri-
marnega zastoja srca, predhodno oživljanje
pred izvedbo de brilacije pa je pomembnej-
še, če se prične več kot tri minute po nastopu
zastoja srca. Vilke in sod. so pokazali, da
imajo večjo možnost preživetja tisti bolni-
ki z VF, pri katerih je de brilacija izvedena
znotraj štirih minut po nastopu zastoja srca,
pri teh bolnikih pa predhodno oživljanje s
strani laikov ne poveča možnost prežive-
tja. Pri tistih bolnikih z VF, pri katerih pa je
de brilacija izvedena med štirimi in deseti-
mi minutami po nastopu zastoja srca, torej
v cirkulacijski fazi, imajo največjo možnost
preživetja tisti, ki jih laiki pred tem oživljajo.
Wik in sod. ugotavljajo enako, in sicer, da
imajo bolniki s primarnim zastojem srca, do
katerih reševalci pridejo pet ali več minut po
začetku zastoja, večjo možnost preživetja, če
se pri njih pred de brilacijo izvajajo postopki
oživljanja. Če pa reševalci pridejo do teh bol-
nikov znotraj petih minut, izvajanje postop-
kov oživljanja pred de brilacijo ne poveča
možnosti preživetja.
Če torej pomoč bolniku v primarnem
zastoju srca prispe v cirkulacijski fazi, je naj-
pomembnejši ukrep, ki ga v tem primeru
podpirata tudi ERC in AHA, takojšen za-
750 Zdrav Vestn | December 2009 | Letnik 78
PREGLEDNI ČLANEK/REVIEW
bifazno de brilacijo, izpostavljen tokovom,
ki so nekajkrat pod mejo varnostnih stan-
dardov. Telo reševalca ni izpostavljeno nobe-
nim stranskim učinkom de brilacije. Hoke
in sod. in Nolan in Soar povzemajo, da
je de brilacija za reševalce varnejša, kot se
tradicionalno predpostavlja, še posebej pri
uporabi samolepilnih de brilacijskih elek-
trod. V nobenem od primerov akcidentalne
izpostavljenosti de brilacijskim tokovom
ni prišlo do življenje ogrožajočega stanja ali
dolgotrajne prizadetosti, je pa seveda nepo-
sredna izpostavljenost zdrave osebe prože-
nju de brilatorja lahko življenje ogrožajoča.
De brilatorji, ki iz EKG zapisa odstranjujejo
motnje zaradi zunanje masaže srca in omo-
gočajo analizo srčnega ritma brez prekinitve
zunanje masaže srca, so dodatna priložnost
za zmanjšanje števila prekinitev zunanje ma-
saže srca.
Smernice KPO se s konceptom kardioce-
rebralnega oživljanja stikajo še pri poreani-
macijski oskrbi.
Poreanimacijska oskrba
Blaga inducirana hipotermija, koronaro-
gra ja in morebitna perkutana koronarna in-
tervencija (PCI) so najmočnejši stebri pore-
animacijske oskrbe žrtve primarnega zastoja
srca pri kardiocerebralnem oživljanju. Temu
se na splošno pridružujejo še uravnavanje
hemodinamske stabilnosti bolnika, skrb za
normoglikemijo, preprečevanje hipertermije
in preprečevanje epileptiformnih krčev.
Blaga inducirana hipotermija po zasto-
ju srca vseh vrst, predvsem pa pri bolnikih
v komi po primarnem zastoju vrste VF, je
povezana z nižjo bolnišnično umrljivostjo
in boljšim nevrološkim izidom, smiselno pa
jo je začeti že v predbolnišničnem okolju.
Znižuje metabolne potrebe in potrebo mo-
žganov po kisiku, znižuje intrakranialni tlak
in intenzivnost možganskih vnetnih proce-
sov, zavira tvorbo ekscitacijskih nevrotran-
smiterjev in tvorbo ter nabiranje kisikovih
prostih radikalov. Kljub možnim zapletom,
kot so hemodinamska nestabilnost, koagu-
lopatije, hiperglikemija, elektrolitske motnje,
znižana imunska odpornost s posledično
pljučnico, drugimi okužbami in sepso, je ta
ukrep uvrščen v protokol poreanimacijske
Ukrepi ob povrnitvi spontanega krvnega
obtoka so usmerjeni v zmanjševanje negativ-
nega učinka reperfuzije in ishemije na mo-
žgane, srce in druga tkiva. Blaga inducirana
hipotermija in verjetno tudi nadzor nad me-
hanizmi apoptoze z inhibitorji apoptoze so
nekateri od možnih ukrepov.
Stičišča kardiopulmonalnega in
kardiocerebralnega oživljanja
Zadnje spremembe smernic KPO leta
vsebujejo kar nekaj elementov kardio-
cerebralnega oživljanja: zmanjšanje števila
de brilacij na ciklus s na , takojšnje na-
daljevanje zunanje masaže srca po de brila-
ciji brez preverjanja srčnega ritma in pulza,
in priporočilo, da lahko v primeru več kot
štiri do petminutnega dostopa do žrtve pri-
marnega zastoja srca, ali če je do zastoja srca
prišlo brez prisotnosti očividcev, najprej iz-
vedemo dvominutni ciklus zunanje masaže
srca in umetnega dihanja in nato de brila-
cijo. Smernice KPO tudi odsvetujejo pre-
kinitve zunanje masaže srca zaradi drugih
postopkov, še posebej med endotrahealno
intubacijo, ter čezmerno predihavanje bolni-
ka, svetujejo pa enakomerno izvajanje zuna-
nje masaže srca s frekvenco na minuto,
zagotavljanje zadostne globine pri stisih in
popolno popuščanje pritiska na prsnico pri
izvajanju zunanje masaže srca. Sledi še pri-
poročilo glede pogostega menjavanja tistega,
ki izvaja zunanjo masažo srca, da se prepreči
utrujenost in neučinkovitost zunanje masa-
že srca. Nolan in Soar v primeru neizurje-
nosti pri izvajanju endotrahealne intubacije
priporočata uporabo supraglotičnih pripo-
močkov za vzpostavitev proste dihalne poti.
Pri vstavljanju le-teh se zunanja masaža srca
ne prekinja, precej manj verjetna pa je tudi
hiperventilacija bolnika. Ista avtorja prav
tako svetujeta, naj se tudi v času polnjenja
de brilatorja pred de brilacijo zunanja ma-
saža srca izvaja z namenom skrajšati čas oži-
vljanja brez nje, kar smo doslej zasledili le v
priporočilih AHA, ne pa tudi ERC.
Nekatere novejše raziskave napoveduje-
jo dodaten napredek pri zmanjševanju pre-
kinitev med zunanjo masažo srca. Lloyd in
sod. ugotavljajo, da je ustrezno zaščiten re-
ševalec, ki izvaja zunanjo masažo srca med
Zdrav Vestn | Kardiocerebralno oživljanje: dejstva in perspektive 751
PREGLEDNI ČLANEK/REVIEW
intervencije že med potekom kardiocerebral-
nega oživljanja.
Zaključek
Kardiocerebralno oživljanje je v primerja-
vi s KPO pri bolnikih s primarnim zastojem
srca enakovredno ali celo primernejše. Pod-
pira neprekinjeno zunanjo masažo srca kot
najpomembnejši dejavnik prekrvitve srca in
možganov med oživljanjem, izogiba se vsem
dejavnikom, ki motijo hemodinamsko učin-
kovitost zunanje masaže srca, ter spodbuja k
oživljanju tiste laike, ki zaradi zadržkov glede
umetnega dihanja k oživljanju ne pristopajo.
Kljub nekaj raziskavam, ki večje učinkovito-
sti kardiocerebralnega oživljanja v primerja-
vi s KPO pri primarnem srčnem zastoju ne
potrjujejo, večina raziskav večjo učinkovitost
prvega načina oživljanja potrjuje. Zaradi tega
bi bilo vredno razmisliti o uvrstitvi kardio-
cerebralnega oživljanja v protokol oživljanja
bolnikov v primarnem zastoju srca, ki je na-
stopil pred očividci.
Literatura
. Ewy GA, Kern KB. Recent advances in cardio-
pulmonary resuscitation: cardiocerebral resu-
scitation. J Am Coll Cardiol ; : -.
. Rottenberg EM. Letter by Rottenberg regar-
ding article »Improved neurological outcome
with continuous chest compressions compa-
red with : compressions-to-ventilations
cardiopulmonary resuscitation in a realistic
swine model of out-of-hospital cardiac ar-
rest«. Circulation ; : e.
. YYannopoulos D, Matsuura T, McKnite S,
Goodman N, Idris A, Tang W, et al. No as-
sisted ventilation cardiopulmonary resusci-
tation and -hour neurological outcomes in
a porcine model of cardiac arrest. Crit Care
Med ; : -.
. Kellum MJ. Compression-only cardiopulmo-
nary resuscitation for bystanders and rst re-
sponders. Curr Opin Crit Care ; : -
.
. SOS-KANTO study group. Cardiopulmonary
resuscitation by bystanders with chest com-
pression only (SOS-KANTO): an observatio-
nal study. Lancet ; : -.
. Ewy GA, Zuercher M, Hilwig RW, Sanders
AB, Berg RA, Otto CW, et al. Improved ne-
urological outcome with continuous chest
compressions compared with : compres-
sions-to-ventilations cardiopulmonary resu-
scitation in a realistic swine model of out-of-
oskrbe komatoznega bolnika po zastoju srca
in uspešnem oživljanju. Še vedno ni
jasno, katere so najboljše metode za ohlaja-
nje in kdaj je najprimernejše časovno okno
za začetek izvajanja hipotermije. Glede na
izkušnje Kliničnega oddelka za intenzivno
interno medicino UKC Ljubljana se hlajenje
priporoča začeti takoj po vzpostavitvi hemo-
dinamsko učinkovitega ritma po uspešnem
oživljanju na terenu, po katerem bolnik osta-
ne v komi, poskrbeti pa je treba za ustrezno
sediranje in mišično relaksacijo.
Spaulding in sod. poročajo, da niti kli-
nični niti EKG znaki akutne koronarne za-
pore niso nujno prisotni v poreanimacijskem
času, takojšni urgentni koronarni posegi pa
lahko izboljšajo preživetje. Noč in Radšel
povzemata, da so bili uspešno oživljani
bolniki po nenadnem primarnem zastoju
srca ''pozabljene sirote'' intervencijske kar-
diologije kljub dejstvu, da je okoli teh
primerov posledica akutne koronarne trom-
boze. Zato se v svetu na enak način kot pri
bolnikih z akutnim koronarnim sindromom
brez zastoja srca vedno bolj uveljavlja urgen-
tna koronarogra ja in morebitna PCI pri
zavestnih bolnikih po uspešnem oživljanju,
pri čemer je urgentna PCI pri akutnem koro-
narnem sindromu primernejša kot tromboli-
za. Učinkovita naj bi bila tudi pri bolnikih,
ki po uspešnem oživljanju ostanejo v komi,
a pod pogojem, da je pri njih moč opredeliti
akutni koronarni dogodek kot najverjetnejši
vzrok nenadnega zastoja srca in so možnosti
za nevrološko okrevanje realistične. Pri teh
bolnikih se za izvedbo urgentnih invazivnih
koronarnih posegov ne bi smeli odločati le na
podlagi EKG znakov akutnega koronarnega
sindroma, ki so pri teh bolnikih po oživljanju
pogosto odsotni. Zato predlagata, da bi
pri teh bolnikih urgentno koronarogra jo s
PCI in blago inducirano hipotermijo vključi-
li v poreanimacijski protokol, saj vsi postopki
v kombinaciji, tudi glede na ugotovitve Kna-
ja in sod., izboljšajo preživetje z dobrim
nevrološkim izidom. Pri izbranih bolnikih,
ki do trenutka zastoja srca ne bolehajo za na-
predovalimi srčnimi in drugimi boleznimi,
in začetni ukrepi oživljanja ne privedejo do
povrnitve hemodinamsko učinkovitega rit-
ma, se lahko razmisli o izvedbi koronarne
752 Zdrav Vestn | December 2009 | Letnik 78
PREGLEDNI ČLANEK/REVIEW
cardiac arrest patients in Singapore. Prehosp
Emerg Med ; : -.
. Ewy GA. Cardiopulmonary resuscitation-
strenghtening the links in the chain of survi-
val. N Engl J Med ; : -.
. Berg RA, Sanders AB, Kern KB, Hilwig RW,
Heidenreich JW, Porter ME, et al. Adverse
hemodynamic e ects of interrupting chest
compressions for rescue breathing during
cardiopulmonary resuscitation for ventricular
brillation cardiac arrest. Circulation ;
: -.
. Sato Y, Weil MH, Sun S, Tang W, Xie J, Noc
M, et al. Adverse e ects of interrupting pre-
cordial compression during cardiopulmonary
resuscitation. Crit Care Med ; : -.
. Yu T, Weil MH, Tang W, Sun S, Klouche K,
Povoas H, et al. Adverse outcomes of inter-
rupted precordial compression during auto-
mated de brillation. Circulation ; :
-.
. Berg RA. Is there too much pulmonary in
cardiopulmonary resuscitation? Respir Care
; : -.
. e American Heart Association in Collabo-
ration with the International Liaison Com-
mittee on Resuscitation (ILCOR). Guidelines
for cardiopulmonary resuscitation and
emergency cardiovascular care: an internati-
onal consensus on science. Circulation ;
Suppl : I-.
. Assar D, Chamberlain D, Colquhoun M,
Donnelly P, Handley AJ, Leaves S, et al. Ran-
domized controlled trials of staged teaching
for basic life support: . Skill acquisition at
bronze stage. Resuscitation ; : -.
. Higdon TA, Heidenreich JW, Kern KB, San-
ders AB, Berg RA, Hilwig RW, Clark LL, Ewy
GA. Single rescuer cardiopulmonary resusci-
tation: can anyone perform to the guidelines
recommendations? Resuscitation ;
: -.
. Heidenreich JW, Higdon TA, Kern KB, San-
ders AB, Berg RA, Niebler R, et al. Single-
rescuer cardiopulmonary resuscitation: 'two
quick breaths'-an oxymoron. Resuscitation
; : -.
. Wik L, Kramer-Johansen J, Myklebust H, So-
rebo H, Svensson L, Fellows B, et al. Quality
of cardiopulmonary resuscitation during out-
of-hospital cardiac arrest. JAMA ; :
-.
. Valenzuela TD, Kern KB, Clark LL, Berg RA,
Berg MD, Berg DD, et al. Interruptions of
chest compressions during emergency medi-
cal systems resuscitation. Circulation ;
: -.
. Wang HE, Simeone SJ, Weaver MD, Callaway
CW. Interruptions in cardiopulmonary resu-
scitation from paramedic endotracheal intu-
bation. Ann Emerg Med ; : -.
hospital cardiac arrest. Circulation ; :
-.
. Kern KB, Hilwig RW, Berg RA, Sanders AB,
Ewy GA. Importance of continuous chest
compressions during cardiopulmonary resu-
scitation: improved outcome during a simu-
lated single lay-rescuer scenario. Circulation
: : -.
. Kellum MJ, Kennedy KW, Barney R, Keilhau-
er FA, Bellino M, Zuercher M, et al. Cardioce-
rebral resuscitation improves neurologically
intact survival of patients with out-of-hospi-
tal cardiac arrest. Ann Emerg Med ; :
-.
. Kellum MJ, Kennedy KW, Ewy GA. Cardioce-
rebral resuscitation improves survival of pati-
ents with out-of-hospital cardiac arrest. Ann J
Med ; : -.
. Bobrow BJ, Clark LL, Ewy GA, Chikani V,
Sanders AB, Berg RA, et al. Minimally inter-
rupted cardiac resuscitation by emergency
medical services for out-of-hospital cardiac
arrest. JAMA ; : -.
. Sanders AB. Progress in improving neuro-
logically intact survival from cardiac arrest.
Ann Emerg Med ; : -.
. Ewy GA. Cardiocerebral resuscitation should
replace cardiopulmonary resuscitation for
out-of-hospital cardiac arrest (editorial). Curr
Opin Crit Care ; : -.
. Noc M, Weil MH, Tang W, Turner T, Fukui
M. Mechanical ventilation may not be essen-
tial for initial cardiopulmonary resuscitation.
Chest ; (): -.
. Noc M, Weil MH, Sun S, Tang W, Bisera J.
Spontaneous gasping during cardiopulmo-
nary resuscitation without mechanical venti-
lation. Am J Respir Crit Care Med ; :
-.
. Abella BS, Aufderheide TP, Eigel B, Hickey
RW, Longstreet WT Jr, Nadkarni V, et al. Re-
ducing barriers for implementation of bystan-
der-initiated cardiopulmonary resuscitation:
a scienti c statement from the American He-
art Association for healthcare providers, poli-
cymakers, and community leaders regarding
the e ectiveness of cardiopulmonary resusci-
tation. Circulation ; : -.
. Locke CJ, Berg RA, Sanders AB, Davis MF,
Milander MM, Kern KB, et al. Bystander car-
diopulmonary resuscitation: concerns about
mouth-to-mouth contact. Arch Intern Med
; : -.
. Grmec S, Krizmaric M, Mally S, Kozelj A,
Spindler M, Lesnik B. Utstein style analysis of
out-of-hospital cardiac arrest-bystander CPR
and end expired carbon dioxide. Resuscitati-
on ; : -.
. Lateef F, Anantharaman V. Bystander car-
diopulmonary resuscitation in prehospital
Zdrav Vestn | Kardiocerebralno oživljanje: dejstva in perspektive 753
PREGLEDNI ČLANEK/REVIEW
with only chest-compression CPR? Cardio-
vasc Eng ; : -.
. Bobrow BJ, Zuercher M, Ewy GA, Clark L,
Chikani V, Donahue D, et al. Gasping during
cardiac arrest in humans is frequent and as-
sociated with improved survival. Circulation
; : -.
. Yang L, Weil MH, Noč M, Tang W, Turner T,
Gazmuri RJ. Spontaneous gasping increases
the ability to resuscitate during experimen-
tal cardiopulmonary resuscitation. Crit Care
Med ; : -.
. Ristango G, Tang W, Sun S, Weil MH. Spon-
taneous gasping produces carotid blood ow
during untreated cardiac arrest. Resuscitation
; : -.
. Manole MD, Hickey RW. Preterminal gasping
and e ects on the cardiac function. Crit Care
Med ; Suppl : S-.
. Srinivasan V, Nadkarni VM, Yannopoulos D,
Marino BS, Sigurdsson G, McKnite SH, et al.
Spontaneous gasping decreases intracranial
pressure and improves cerebral perfusion in a
pig model of ventricular brillation. Resusci-
tation ; : -.
. Sayre MR, Berg RA, Cave DM, Page RL, Potts
J, White R. Hands-Only (Compression-On-
ly) Cardiopulmonary Resuscitation: A Call
to Action for Bystander Response to Adults
Who Experience Out-of-Hospital Sudden
Cardiac Arrest. A Science Advisory for the
Public From the American Heart Association
Emergency Cardiovascular Care Committee.
Circulation ; : -.
. European resuscitation council. European re-
suscitation council (ERC) comments on com-
pression-only CPR study published in e
Lancet th march . ERC Mar . Do-
segljivo na: https://www.erc.edu/index.php/
doclibrary/en///
. Kreimeier U, Dirks B, Arntz R, Bahr J, Gold-
schmidt P, Roessler M, et al. Chest compres-
sion without ventilation during basic life
support? Con rmation of the validity of the
European Resuscitation Council (ERC) gui-
delines . Anaesthesist ; : -.
. American Heart Association. American
Heart Association guidelines for cardiopul-
monary resuscitation and emergency cardio-
vascular care. Part 7.2: Management of Cardiac
Arrest. Circulation ; Suppl : IV-.
. Nolan JP, Deakin CD, Soar J, Bottiger BW,
Smith G. European resuscitation council
guidelines for resuscitation . Section .
Adult advanced life support. Resuscitation
; Suppl : S-.
. Nolan JP, Soar J. De brillation in clinical
practise. Curr Opin Crit Care ; : -.
. Weisfeldt ML, Becker LB. Resuscitation a er
cardiac arrest: a -phase time-sensitive model.
JAMA ; : -.
. Marsch SC, Tschan F, Semmer N, Spychiger
M, Breuer M, Hunziker PR. Unnecessary in-
terruptions of cardiac massage during simu-
lated cardiac arrest. Eur J Anaesthesiol ;
: -.
. Perkins GD, Davies RP, Soar J, ickett DR.
e impact of manual de brillation on no-
ow time during simulated cardiopulmonary
resuscitation. Resuscitation ; : -.
. Davis DP. Cardiocerebral resuscitation: a bro-
ader perspective. J Am Coll Cardiol ; :
-.
. Bobrow BJ, Ewy GA. Ventilation during resu-
scitation e orts for out-of-hospital primary
cardiac arrest. Curr Opin Crit Care ; :
-.
. American Heart Association. American
Heart Association guidelines for cardiopul-
monary resuscitation and emergency cardio-
vascular care. Part 4: Adult Basic Life Support.
Circulation ; Suppl : IV-.
. Handley AJ, Koster R, Monsieurs K, Perkins
GD, Davies S, Bossaert L. European resuscita-
tion guidelines for resuscitation . Section
. Adult basic life support and use of automa-
ted external de brillators. Resuscitation ;
S: S.
. Aufderheide TP, Sigurdsson G, Pirrallo RG,
Yannopoulos D, McKnite S, vonBriesen C,
et al. Hyperventilation-induced hypotension
during cardiopulmonary resuscitation. Cir-
culation ; : -.
. O'Neill JF, Deakin CD. Do we hyperventilate
cardiac arrest patients? Resuscitation ;
: -.
. Yannopoulos D, McKnite SH, Tang W, Zook
M, Roussos C, Aufderheide TP, et al. Redu-
cing ventilation frequency during cardiopul-
monary resuscitation in a porcine model of
cardiac arrest. Respir Care ; : -.
. Aufderheide TP, Lurie KG. Death by hyper-
ventilation: a common and life-threatening
problem during cardiopulmonary resuscita-
tion. Crit Care Med ; Suppl : S-.
. Guerci AD, Shi AY, Levin H, Tsitlik J, Weisfe-
ldt ML, Chandra N. Transmission of intratho-
racic pressure to the intracranial space during
cardiopulmonary resuscitation in dogs. Circ
Res ; : -.
. Berg RA, Kern KB, Sanders AB, Otto CW,
Hilwig RW, Ewy GA. Bystander cardiopulmo-
nary resuscitation. Is ventilation necessary?
Circulation ; : -.
. Berg RA, Kern KB, Hilwig RW, Berg MD, San-
ders AB, Otto CW, et al. Assisted ventilation
does not improve outcome in a porcine model
of single-rescuer bystander cardiopulmonary
resuscitation. Circulation ; : -.
. Geddes LA, Rundell A, Otlewski M, Pargett
M. How much lung ventilation is obtained
754 Zdrav Vestn | December 2009 | Letnik 78
PREGLEDNI ČLANEK/REVIEW
. Lloyd MS, Heeke B, Walter PF, Langberg JJ.
Hands-on de brillation: an analysis of elec-
trical current ow through rescuers in direct
contact with patients during biphasic external
de brillation. Circulation ; : -.
. Hoke RS, Heinroth K, Trappe HJ, Werdan K.
Is external de brillation an electric threat for
bystanders? Resuscitation ; : -.
. Werther T, Klotz A, Kracher G, Baubin M, Fe-
ichtinger HG, Gilly H, et al. CPR artifact re-
moval in ventricular brillation ECG signals
using Gabor multipliers. IEEE Trans Biomed
Eng ; : -.
. Stojić M, Knafelj R, Radšel P, Ploj T, Noč M.
Blaga hipotermija in perkutana koronarna
intervencija pri zdravljenju bolnika s pred-
bolnišničnim zastojem srca zaradi akutnega
srčnega infarkta. Zdrav Vestn ; : -.
. Cheung KW, Green RS, Magee KD. Systema-
tic review of randomized controlled trials of
therapeutic hypothermia as a neuroprotectant
in post cardiac arrest patients. CJEM ; :
-.
. Bernard S. Hypothermia a er cardiac arrest:
expanding the therapeutic scope. Crit Care
Med ; Suppl : S-.
. Spaulding CM, Joly LM, Rosenberg A, Mon-
chi M, Weber SN, Dhainaut JF, et al. Immedi-
ate coronary angiography in survivors of out-
of-hospital cardiac arrest. N Engl J Med ;
: -.
. Noč M, Radšel P. Urgent invasive coronary
strategy in patients with sudden cardiac ar-
rest. Curr Opin Crit Care ; : -.
. Knafelj R, Radsel P, Ploj T, Noc M. Primary
percutaneous coronary intervention and mild
induced hypothermia in comatose survivors
of ventricular brillation with ST-elevation
acute myocardial infarction. Resuscitation
; : -.
. Sherman LD, Rea TD, Waters JD, Menegazzi
JJ, Callaway CW. Logarithm of the absolute
correlations of the ECG waveform estimates
duration of ventricular brillation and pre-
dicts successful de brillation. Resuscitation
: : -.
. Gilmore CM, Rea TD, Becker LJ, Eisenberg
MS. ree-phase model of cardiac arrest: ti-
me-dependent bene t of bystander cardio-
pulmonary resuscitation. Am J Cardiol ;
: -.
. Cobb LA, Fahrenbruch CE, Walch TR, Co-
pass MK, Olsu a M, Breskin M, et al. In u-
ence of cardiopulmonary resuscitation prior
to de brillation in patients with out-of-hospi-
tal ventricular berillation. JAMA ; :
-.
. Vilke GM, Chan TC, Dunford JV, Metz M,
Ochs G, Smith A, et al. e three-phase model
of cardiac arrest as applied to ventricular -
brillation in a large, urban emergency medical
services system. Resuscitation ; : -.
. Wik L, Hansen TB, Fylling F, Steen T, Vaage-
nes P, Auestad BH, et al. Delaying de brillati-
on to give basic cardiopulmonary resuscitati-
on to patients with out-of-hospital ventricular
brillation: a randomized trial. JAMA ;
: -.
. Yakaitis RW, Ewy GA, Otto CW, Taren DL,
Moon TE. In uence of time and therapy on
ventricular brillation in dogs. Crit Care Med
; : -.
. Kern KB, Garewal HS, Sanders AB, Janas W,
Nelson J, Sloan D, et al. Depletion of myocar-
dial adenosine triphosphate during prolon-
ged untreated ventricular brillation: e ect
on de brillation success. Resuscitation ;
: -.
. Hong MF, Dorian P. Update on advanced life
support and resuscitation techniques. Curr
Opin Cardiol ; : -.
. Weisfeldt ML. A three phase temporal model
for cardiopulmonary resuscitation following
cardiac arrest. Trans Am Clin Climatol Assoc
; : -
. Korth U, Krieter H, Denz C, Janke C, Ellinger
K, Bertsch T, et al. Intestinal ischaemia during
cardiac arrest and resuscitation: comparative
analysis of exracellular metabolites by micro-
dialysis. Resuscitation ; : -.
. American Heart Association. American
Heart Association guidelines for cardiopul-
monary resuscitation and emergency cardio-
vascular care. Part 5: Electrical erapies: Au-
tomated External De brillators, De brillation,
Cardioversion, and Pacing. Circulation ;
Suppl : IV--.
. Nolan JP, Soar J. Airway techniques and ven-
tilation strategies. Curr Opin Crit Care ;
: -.
